SandraPo tretjem obdobju šolanja od doma ste se spet vrnili v šolske klopi.
Kako je spremenjen način poučevanja in učenja vplival na tvoje znanje in znanje tvojih sošolcev in sošolk, še ni povsem jasno.
Obstaja pa nekaj raziskav, ki kažejo, da ne najbolje.
Eno od njih sta opravili univerzi v Oxfordu in v Stockholmu. Znanstveniki so proučevali, koliko, če sploh, so med zaprtjem šol oziroma šolanjem na daljavo napredovali nizozemski otroci. V raziskavo so jih vključili kar 350 tisoč.
Rezultati, ki so jih objavili v znanstveni reviji Pnas, kažejo, da so šolarji med šolanjem na daljavo napredovali malo ali pa sploh ne.
To je marsikomu dalo misliti.
Nizozemska ima namreč dober in zadostno financiran šolski sistem. Širokopasovni internet je dostopen vsem. Njihove šole so bile zaprte le osem tednov.
Kljub tem dobrim izhodiščem je bila učinkovitost šolanja na daljavo očitno porazna.
Raziskovalci so ugotovili, da je upad znanja enakovreden petini šolskega leta, kar znaša prav osem tednov.
Slabše so jo odnesli učenci, ki imajo manj izobražene starše. Pri njih je bil padec znanja še do 60 odstotkov večji.
Izgube niso enakomerno porazdeljene, temveč so najpogostejše med otroki manj izobraženih staršev. Dokazov, da na primanjkljaj znanja vplivajo spol, šolske ocene, vsebina predmeta ali šolski uspeh, je malo.
Avtorji raziskave
Drugod po svetu, kjer so bile šole zaprte dlje časa in kjer nimajo tako dobrih pogojev za izobraževanje, je bil padec znanja verjetno še večji, opozarjajo avtorji raziskave.
Ali lahko učenci nadoknadijo te primanjkljaje, bo pokazal čas.
O raziskavi Britanski in švedski znanstveniki so spremembo znanja nizozemskih učencev merili s pomočjo nacionalnih preverjanj znanja. Preverili so dosežke otrok, starih med osem in enajst let, pred zaprtjem šol in po njem in jih primerjali s preverjanji, ki so jih pisali pred tremi leti. Osredotočili so se na matematiko, črkovanje in branje.
Mateja
