Na 8. marec, dan, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, običajno razmišljamo o njihovih dosežkih, enakopravnosti in pomembnosti v družbi.
Letos je to še posebej pomembno.
Prav ženske so v preteklem letu namreč odigrale bistveno vlogo v boju s pandemijo. Obenem se je pokazalo, da še vedno opravijo večji delež gospodinjskih opravil in da se soočajo s seksizmom, nadlegovanjem in celo mizoginijo. O vsem tem so doslej pogosto molčale.
Zdravnice, medicinske sestre, učiteljice, prodajalke, znanstvenice in ženske v drugih poklicih s področja zdravstva, socialnega varstva ter osebne nege so bile v prvih bojnih vrstah v prizadevanjih za zajezitev novega koronavirusa in njegovih posledic. Kljub temu se je neenakost med spoloma celo povečala.
Na vodilnih položajih v družbi je še vedno zelo malo žensk. Zanje si morajo prizadevati veliko bolj kot njihovi moški kolegi. Pogosto naletijo na stekleni strop. Ta je posledica ovir, ki temeljijo na stereotipih, in jim preprečuje, da bi postale voditeljice ali direktorice.
Če želimo večjo enakost, moramo poskrbeti za okoliščine, v katerih biološke razlike ne bodo vplivale na položaj žensk v družbi. Dekletom bi že v šoli morali predstaviti čim več navdihujočih žensk s področja tehnologije, znanosti ali politike.
Med njimi sta zagotovo Katalin Kariko, ki je veliko prispevala k razvoju cepiva proti novemu koronavirusu, in novozelandska premierka Jacinda Ardern, ki je odločilno pripomogla k zajezitvi epidemije v svoji državi.
Sveta ženske ne morejo spremeniti same. Celotna družba mora spoznati, da njihove sposobnosti, talenti in dosežki lahko vodijo v uspešno sodelovanje med obema spoloma. To bo pomagalo poiskati tudi boljše rešitve pri spopadanju z izzivi sodobnega sveta.
Slovarček
Seksizem je miselnost ali ravnanje, ki temelji na zapostavljanju pripadnikov določenega spola, navadno žensk.
Mizoginija je sovraštvo do žensk.
Za razmislek
- Katere neenakosti med spoloma poznaš?
- Zakaj nekatere poklice še vedno označujemo kot moške in druge kot ženske?
- Kdo je tvoja vzornica?