Velika noč je pomemben verski in družinski praznik tudi za Ukrajince. Letos ga več kot štiri milijone praznuje daleč od doma, saj so morali pred vojno zbežati v tujino.
Ukrajinci v Sloveniji so se na veliko noč pripravljali v ukrajinskem dobrodelnem centru Rdeča kalina v Ljubljani. Otroci in mame so barvali pirhe.
Ti so podobni belokranjskim pisanicam, rečejo pa jim – pisanke.
»Da, tudi mi poznamo pirhe,« pojasnjuje Dimitrij Kondatriuk. 25-letni študent iz Ukrajine že šest let živi v Sloveniji.
Zdaj pomaga ukrajinskim beguncem, da bi se laže znašli v Sloveniji.
Poznajo tudi barvanje jajc s čebulnimi olupki, a najpogosteje uporabijo barve iz trgovine.
Potice ne poznajo. Na njihovi mizi je obvezno paška. To je sladka pogača, ki jo gospodinje lepo okrasijo z verskimi simboli.
Dimitrij je doma iz Radomišela, mesteca pri Kijevu. Kot otrok je s staro mamo večkrat šel na velikonočno soboto k maši v pravoslavno cerkev. Ta se začne šele okoli enajste zvečer in traja dve ali tri ure. Tako kot pri nas tudi tam duhovnik blagoslovi jedi, ki jih prinesejo verniki v košarah.
Kaj se zgodi, če je v družini recimo mama katoliške vere, oče pa pravoslavne?
»To je odlično!« se zasmeji Dimitrij. »Potem lahko družina praznuje veliko noč kar dvakrat.«
Velikonočna nedelja je namenjena prazničnemu družinskemu kosilu, ponedeljek pa obiskom sorodnikov in izletom v naravo.
Letošnjo veliko noč Ukrajinci goreče molijo za mir.
V tej temi, v kateri živite, temi vojne in krutosti, vsi molimo z vami in za vas.
papež Frančišek
Za razmislek
- Kako preživljaš veliko noč?
- Kateri praznik je tebi najljubši?
- Kaj bi bilo treba storiti za mir v Ukrajini?