Ukrajino že sedmi dan napada ruska vojska.
»To je največji oboroženi spopad na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne,« pojasnjuje dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.
Rusija zameri Ukrajini približevanje Evropski uniji in zvezi Nato, toda ruskemu nasilju nasprotuje ves svet, vključno s Slovenijo – tudi s protesti.
Slovenija je v Ukrajino že poslala humanitarno pomoč in sprejela prve begunce.

Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh?
To je zelo težko napovedovati.
Obsežni vojaški spopadi se odvijajo po celotnem ukrajinskem ozemlju.
Njihov cilj je, kot kaže, Ukrajino prisiliti v predajo, ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa k odstopu.

Je ta vojna presenetila strokovnjake?
Ruski napad ni bil presenečenje, saj so ga obveščevalne službe napovedovale že dlje časa.
Prav tako je nekaj dogodkov v zadnjem desetletju nakazovalo izjemno poslabšanje odnosov med državama.
Rusija si je recimo leta 2014 prisvojila polotok Krim, ki je bil del Ukrajine. Mednarodna skupnost jo je takrat kaznovala tako, da je uvedla sankcije. A te žal niso bile preveč učinkovite.

Kaj morajo otroci vedeti o tej vojni?
Otroci morate vedeti, da so vojaški spopadi v mednarodni skupnosti vsakdanji pojav, vendar pa so do sedaj potekali na drugih celinah, večinoma v Afriki.
Tam je vojaški udar oziroma menjava oblasti z uporabo vojaške sile najpogostejši način zamenjave oblasti.
V demokratičnih državah, kot je naša, pa se oblast menja z volitvami.
Tokrat je drugače to, da spopad poteka na evropski celini, v soseščini Evropske unije, in da je vanj neposredno vključena ena izmed največjih vojaških sil sveta, Rusija.
Za razmislek
- Kako Slovenija pomaga Ukrajini?
- Zakaj ves svet s protesti nasprotuje ruskemu nasilju?
- Kdaj je bila Slovenija v vojni?