Ne meči hrane v smeti!

Na mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani so mediji poročali o tem, koliko hrane vržemo v smeti, in opozarjali, kako narobe je to. Vendar en dan na leto ni dovolj! O tej temi bi morali govoriti in razmišljati vsak dan.

Vsak Slovenec vrže v smeti kar 68 kilogramov hrane na leto. Preračunajmo: to je 20 dekagramov ali skoraj štiri žemljice na dan. Ogromno hrane se izgubi že na poti do potrošnika, nato končajo v smeteh še kupi neprodane hrane iz trgovin in ostanki jedi z gostilniških, šolskih in družinskih miz.

Združeni narodi so si zastavili cilj, da v desetih letih zmanjšamo količino odpadne hrane za polovico in hkrati odpravimo lakoto v svetu. Kako lahko to dosežemo?

Viške hrane podarimo tistim, ki so še lačni. Nekateri živilski trgovci vsak večer ostanke sveže neprodane hrane predajo predstavnikom različnih človekoljubnih organizacij, da jih razdelijo tistim, ki hrane ne morejo kupiti. To je lep zgled. Toda iz trgovin pride samo deset odstotkov ostankov hrane. Najbolj potratno s hrano ravnamo v gospodinjstvih. Mi sami smo krivi za več kot polovico vse zavržene hrane, opozarja novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek.

Zato si moramo prizadevati, da kupimo in si pripravimo le toliko hrane, kolikor jo lahko pojemo. Ostanke shranimo in pojemo kasneje. Viške hrane pa lahko podarimo naprej.

Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto razpiše natečaj Evropa v šoli. Naslov letošnjega se glasi Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. V prispevku lahko razmišljaš o tem, kaj je odpadna hrana in kako nastane, kako vpliva na okolje in kako lahko to težavo odpravimo.

Za razmislek

1. Ali veš, kaj pomeni naslov natečaja Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga?
2. Kako bi lahko zmanjšali ostanke hrane v šoli?
3. Ali poznaš kakšen recept, kako iz ostankov hrane pripraviti okusen obrok?