Po Škofjeloškem pasijonu, kurentih, klekljanju čipk in suhozidni gradnji sta prepoznavnost dočakali še tradiciji čebelarstva in vzreje lipicancev!
Prejšnji teden so ju vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. To je dediščina, ki se prek kulturnega izročila prenaša iz roda v rod.
Nominacijo za oboje je vodilo ministrstvo za kulturo.
Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo.
Asta Vrečko, ministrica za kulturo
Pri nas se s čebelarstvom ukvarja kar 12.000 ljudi.
Slovenija se je zavezala, da bo še naprej ustvarjala pogoje za njegov razvoj.
Pri vpisu tradicije reje lipicancev je država sodelovala tudi z drugimi: s Hrvaško, BiH, Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo in Slovaško.
Zdaj nameravajo skupaj obvarovati to dediščino.
Kobilarna Lipica velja za najstarejšo v Evropi. Kako gledajo na to priznanje?
»Na Unescov seznam se niso vpisali konji ali kraj Lipica, temveč so vpisali delo vseh ljudi, ki v osmih državah na enak način že več kot 400 let delajo s konji,« pojasnjuje Aaron Uazea iz kobilarne Lipica.
Zaščitili so delo kovača, ki konje podkuje, delo veterinarjev, ki skrbijo zanje, delo konjarjev in hlevarjev, ki vsak dan čistijo konje in hleve. In delo kočijažev in jahačev, dodaja.
Lahko rečemo, da smo zaščitili vse tisto, kar je v Lipici neoprijemljivo, je pa zelo pomembno, da je konj lipicanec, Lipica pa kot kraj danes takšna, kot je!
Aaron Uazea
In kaj bi naša država še rada uvrstila na Unescov seznam?
V sodelovanju z Nemčijo si prizadeva za vpis babištva. Odločitev pričakujemo prihodnje leto.
Slovarček
Suhozidna gradnja je zidanje brez uporabe veziva.
Babištvo so znanja in veščine porodne pomoči.
Za razmislek
- Kdaj praznujemo svetovni dan čebel?
- Kakšne barve se skotijo lipicanci?
- Kaj slovenskega je v preteklosti že prepoznal Unesco?
