Najvišjo ceno dolgih sodnih postopkov plačajo otroci

Sodišča ne zasledujejo največje koristi otrok, opozarjajo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Otroci to občutijo, če se starši razidejo in pristanejo v sodnem postopku.

V zvezi so pripravili vrsto priporočil, ki žal niso bila uslišana.

Sodni postopki so celo za odrasle travmatični, a najvišjo ceno »plačajo« prav nič krivi otroci, pravi Vlasta Nussdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic.

Kaj otroci doživljajo, ko se starši razidejo?

Sleherni otrok doživlja razhod staršev kot zelo stresen dogodek v svojem mladem življenju. Že pred tem je zagotovo občutil, da se nekaj dogaja, in se morda sprašuje, ali je celo sam kriv za to.

Starša mu pri tem lahko – ali vsaj eden od njiju – pomagata ali neizmerno škodita.

Kaj se zgodi, ko se v to vmeša sodišče?

Če in ko pride še do sodnih postopkov, otrok pogosto postane celo »predmet« dolgih in mučnih pravd.

Kje je tu njegova največja korist? Kdo jo resnično upošteva in prekine njegovo agonijo? Kdo mu pove, da ni ničesar kriv in da ima, seveda glede na starost, pravico povedati tudi svoje mnenje? 

Kaj bi lahko nemudoma spremenili, da bi izboljšali stanje?

Prvopoklicani za hitro in čim manj boleče odločanje, kje in s kom bo živel otrok in kako bodo potekali stiki, so nedvomno starši. Ti bi se morali o vsem dogovoriti in sklenjeno upoštevati.

Če to ni možno, naj otrok, starejši od pet let, ki je sposoben resnega pogovora s tretjo osebo, dobi zagovornika, ki je del institucije Varuha človekovih pravic. Ta oseba sodišču prenese njegov nezmanipuliran glas.

Sodišče in vsi uradno vpleteni – tudi izvedenci – morajo delati hitro, saj dolgotrajnost postopkov, kjer so starši v hudih sporih, zelo škodi otrokom.

Posledice mučnih razvez so nepopravljive in jih običajno spremljajo vse življenje. Opravičil ni!

Za razmislek

1. Kakšne zadeve rešujejo sodišča?
2. Imate otroci svojega zagovornika?
3. Kaj je simbol sodišč?