Nekdanjo atletinjo in sedaj študentko tretjega letnika Fakultete za šport Katjo Vrdjuka delo z otroki s posebnimi potrebami zelo veseli.
Zakaj ste se odločili, da se boste kot trenerka posvetili otrokom z Downovim sindromom?
Imam teto s cerebralno paralizo.

Že kot otrok sem videla, kako pomemben je šport za osebe s posebnimi potrebami. Pomaga jim graditi samozavest, pozitivno samopodobo, nauči jih spoštovati sebe in druge.
Lahko bi rekla, da me je življenje usmerilo v delo z otroki z Downovim sindromom, za kar sem neizmerno hvaležna. Po vsaki uri je hvaležnost otrok, ki jo dobim nazaj, neprecenljiva.
Na kaj je treba biti pri tem posebej pozoren?
Vadbo je treba prilagoditi sposobnostim posameznika.
Otroci z Downovim sindromom se denimo v primerjavi z vrstniki hitreje zadihajo in so pogosto slabovidni, kar je treba upoštevati pri vadbi.
So tudi pogosto debelejši in nagnjeni k srčnim obolenjem, zato je gibanje zanje zelo pomembno.

Kakšna športna vadba jim najbolj ustreza?
Najbolj jim ustreza aerobni trening s kombinacijo treninga za moč.
Trening ne sme biti enoličen.
Uporabljamo naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek, plazenje, ki jih lahko vključimo v poligone in v igro. To imajo otroci raje in jih bolj motivira.
Primer aerobnega treninga je ples v parih, ples s trakovi, gibanje ob spremljavi glasbe, prilagojena aerobika. Zelo pozitivno je tudi gibanje v naravi, planinarjenje, ekipni športi, terapevtsko jahanje.
Najboljši recept za dober trening pa je, da si nasmejan in dobre volje, saj nam otroci z Downovim sindromom to vrnejo v še večji meri.
Slovarček
Motivirati pomeni spodbujati, navduševati.
Za razmislek
- Zakaj morajo otroci s posebnimi potrebami, kot so otroci z Downovim sindromom, še več pozornosti nameniti telesni vadbi?
- Kako ti skrbiš za vadbo v času koronavirusa?
- Kaj te najbolj motivira?