Kaj imata skupnega Omar Naber in orjaška anakonda, smo spraševali v povabilu na okroglo mizo o medijski pismenosti.
Zdaj je odgovor znan. Oba nastopata v lažnih novicah.
Že takoj na začetku pa smo slišali tudi besede dr. Sandre Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije: »Ni prav, da govorimo o lažnih novicah. To so laži.«
Tudi to, da stvari imenujemo s pravimi besedami, je del medijske pismenosti.
Po okrogli mizi, ki smo jo v Časorisu pripravili v sodelovanju z Mestno zvezo prijateljev mladine, smo podelili tudi priznanja za najboljši novinarski prispevek na natečaju Moje poletje.
Priznanja so prejele:

petošolka Eva Maler iz Radovljice;
šestošolka Taja Zidanšek iz Ljubljane in
devetošolka Maja Šubic iz Škofje Loke.
Okroglo mizo smo pripravili ob začetku Tedna otroka, ko društva in zveze, povezane v Zvezo prijateljev mladine Slovenije, pripravljajo številne dogodke.
Letošnja tema je Povabimo sonce v šolo in tudi na okrogli mizi smo ji namenili veliko besed.
Otroci so med drugim predlagali, da bi se med razrednimi urami več pogovarjali o medijih in novicah. Devetošolka Vesna Đukić iz Ljubljane je ob tem dodala, da mediji pomembno vplivajo tudi na otroke in si morajo otroci upati izraziti svoje mnenje, tudi če je drugačno. Dijak četrtega letnika iz Velenja Rok Bačovnik pa je dejal, da nas lahko laži v medijih prizadenejo.
Ravnateljica Barbara Kampjut je okroglo mizo sklenila s predlogom, da bi morali medijsko pismenost umestiti v učni načrt za osnovno šolo.
Slovarček
Medijska pismenost je med drugim sposobnost, da znamo prepoznati laži med informacijami, ki jih prebiramo na spletu, in da vemo, zakaj je bolje, da jih ne širimo naprej. Medijsko pismeni otroci in odrasli tudi vedo, katerim medijem lahko zaupajo.
Za razmislek
- Kako razumeš medijsko pismenost?
- Si kdaj že naletela na lažno novico?
- Kako si se ob tem počutila?