Na kmetiji je lepo

Vse več meščanov se seli na podeželje.

V službi dajo odpoved in z odpravnino ali privarčevanim denarjem kupijo kmetijo.

Nekateri jo preuredijo v kmečki turizem ali podeželsko gostišče.

Na svojem posestvu pridelujejo oljke, obdelujejo trto, ali pa se odločijo za modernejše rastline, kot so ameriške borovnice. Kmetovanje povežejo še s drugimi dejavnostmi: gostom, na primer, nudijo tečaje kuhanja.

Mnogi se za tak korak odločijo, ker spoznavajo, da bo v prihodnosti zaradi pomanjkanja neoporečne hrane in rodovitne zemlje zelo pomembna samopreskrba.

Poleg tega je življenje na podeželju cenejše kot v mestu.

Za kmetovanje se odloča tudi vse več mladih, ki zaradi gospodarske krize v zadnjih letih težko dobijo službo.

V Sloveniji je stopnja samopreskrbe premajhna. Najmanj pridelamo zelenjave, premalo pa je tudi svežega sadja, ki ga moramo zato uvažati. Država kmetovanje spodbuja s subvencijami.

Tudi v Evropski uniji so od leta 2014 mladim kmetovalcem na voljo znatna finančna sredstva.

Tisti pa, ki vztrajajo v mestu, si vse pogosteje uredijo vsaj vrt, na katerem pridelujejo solato, paradižnik, papriko, kumare, jagode, maline.

Za razmislek:

1. Zakaj je življenje na podeželju cenejše od življenja v mestu?
2. Ali poznaš kakšna območja v Sloveniji, kjer je zelo malo prebivalcev?
3. Zakaj je koristno, če si hrano lahko sami pridelamo?