Marko Juhant je tudi to poletje spisal knjigo, ki koristi staršem in otrokom.
Po Varuhu otrokovih dolžnosti je tako na voljo še knjiga Varuh dolžnosti staršev.
Kakšne posebnosti vzgoje in izobraževanja v koronačasih opažate?
Starše iz različnih koncev Slovenije, nabralo se jih je za eno precejšnjo šolo, sem v raziskavi spraševal, s čim so se soočali v času korone.
Izkazalo se je, da so imeli največ težav na področju avtoritete. Najbolj jih je motilo, da jih otroci niso ubogali. Uporabili so prav ta izraz: »niso ubogali«.

Kaj jim zato svetujete pred začetkom novega šolskega leta?
Najboljša je naložba v dober odnos.
Če je odnos med starši in otroki dober, so rešljive tako rekoč vse težave.
Če je odnos krhek ali napet, se zapleta pri čisto majhnih stvareh, kot je na primer pospravljanje svoje sobe, umivanje ali, v času pouka, samostojna izdelava domače naloge in samostojno učenje.
V dobrem odnosu otroci mami, ki nese nakupljeno iz avta, priskočijo na pomoč sami od sebe, tudi če imajo le pet ali šest let.
V slabem odnosu petnajstletnik pusti, da starši sami tovorijo, karkoli se je že nabralo v času nakupa.
Za odnos sta odgovorna oba, ki ga želita izboljšati. Zgledna mama ali ata ne zadoščata, tudi otrok, vsak od njih, mora vlagati svoj trud za boljši odnos s starši in sorojenci.
Kateri nasveti pred vstopom v šolo so univerzalni in bi jih morali ozavestiti vsi starši in kateri so specifični za čas, v katerem živimo?
Vse, kar otrok zmore sam, naj opravi sam, del opravil pa naj opravi zunaj.
Igra in osebni stik z vrstniki sta pomembnejša od tistih obšolskih dejavnosti, kjer je glavni cilj doseganje nekega programa.
Strah pred tehnologijo, ki jo uporablja za učenje in delo, je odveč. Odvisen lahko postane le, kadar tehnologijo vsakodnevno uporablja za zabavo.