Labodi ne potrebujejo naše pomoči, raje skrbimo za druge ptice

Na sprehodu ob naših jezerih – in tudi mestih – lahko kaj hitro opaziš labodjo družino ali njihovo gnezdo.

Kako moraš ob tem ravnati, opisuje Domen Stanič iz društva za opazovanje ptic.

Kaj moramo storiti, če srečamo laboda?

Labod grbec je prostoživeča ptica, ki pri preživetju ni odvisna od človeške pomoči. Ne potrebuje hranjenja. Hranjenje s kruhom ji celo škodi.

Približevanje je neprimerno, ker:

• je to zavarovana vrsta in je vsaka motnja pri gnezditvi kazniva ter lahko povzroči njen konec,

• so močno teritorialne živali, ki lahko ob vznemirjanju poškodujejo človeka,

• obstaja nevarnost prenosa bolezni z njih na ljudi.

Kaj moramo vedeti o labodih, ki so v mestih?

Nekateri se prilagodijo na prisotnost ljudi, tudi zaradi tega, ker jih hranijo, in jim ni problem tam gnezditi.

Tudi te je treba pustiti pri miru.

Kako komentirate koprsko dogajanje, kjer so ljudje organizirali varovanje gnezd?

Pustiti moramo, da gnezdenje steče po naravni poti.

Prav takšna urbana gnezda so najbolj ‘konfliktna’, saj ljudje mislijo, da morajo pri tem pomagati. A ni tako.

Varovanje gnezd je nepotrebno in neprimerno. Pri tem gre samo za potešitev čustvenih potreb ljudi do živali, ki žal ne razumejo osnov delovanja (divje) narave.

Ali so labodi pri nas kakorkoli ogroženi?

Imamo 240 gnezdečih vrst ptic, od katerih so mnoge ogrožene in res potrebujejo našo pomoč. Ne 24-urnega varovanja, ampak ukrepe za varstvo njihovega življenjskega okolja.

Labod grbec ni med njimi. Ta je v porastu in se dobro prilagaja na okoljske spremembe.

Zaradi svoje velikosti in teritorialnosti marsikje izpodriva druge ptice.

Grbec je ponekod celo invazivna vrsta. To opažamo v Škocjanskem zatoku, kjer je zadnja leta njegova populacija v porastu.

Zato je pretirana skrb za labode ob zanemarjanju drugih vrst ptic, ki potrebujejo našo pozornost, vprašljiva.

Za razmislek

1. Kje živijo tebi najbližji labodi?
2. Kako živali doživljajo vročino?
3. Za katere živali lahko skrbiš?