SabrinaPustni čas ni le ločnica med zimo in pomladjo.
Je tudi čas, ko v šolo ali k prijateljem prideš v maskah in ko so tudi učiteljice pogosto našemljene.
Ko se v ustih topijo krofi in flancati.
In ko v zraku odmeva ropotanje kravjih zvoncev na pasovih kurentov.
Ti tradicionalno poskakujejo tako po ptujskih ulicah kot tudi v drugih krajih, recimo v Ljubljani na Zmajevem karnevalu.
Najbrž so tudi letos ropotali okoli tebe!
Ali veš, da …
- je slovenski kurent uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine,
- so bili včasih v kurente preoblečeni le odrasli fantje,
- se kurentova obleka imenuje kurentija,
- je kurent prinašalec sreče, zadovoljstva in odganjalec slabega,
- ljudje s podeželja kurenta imenujejo korant,
- so kurentovi zobje izdelani iz belega fižola?
Kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se je v zapisih omenjal že leta 1880. Tradicija kurentovanja je najbolj živa na Ptuju.
Zaradi velikega števila kurentov so Ptujčani ustvarili Zvezo društev kurentov. Vanjo je vključenih okoli tisoč kurentov. Predstavljajo pomemben simbol slovenske identitete.
Med prepoznavnimi obrazi kurentovanja je že nekaj let tudi tako imenovani princ karnevala. Častni naziv vsako leto podelijo tistemu, ki se je izkazal s sodelovanjem pri kurentovanju ali bil celo sam kurent.
Princ prevzame ključe mesta Ptuj v imenu vseh pustnih mask in v času pustnega festivala bdi nad mestom.
Pustovanja sicer zaznamuje strah zaradi nevarnega koronavirusa.
V Italiji so zaradi njegovega širjenja po Lombardiji in Benečiji in smrtnih žrtev med prebivalci v nedeljo opoldne predčasno zaključili beneški karneval.
V Sloveniji pustovanja potekajo po načrtih.
Slovarček
Unesco je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.
Za razmislek
- Zakaj je kurent pomemben za ohranjanje slovenske kulturne dediščine?
- Kakšne maske srečuješ na pustnih festivalih?
- Poznaš običaje pustovanja in karnevale v tujih deželah?
Sandra
Mateja
