Otroci v teh časih ne pogrešate samo klasičnega šolanja, ampak tudi marsikatero dodatno aktivnost.
Za nekatere je to šport, za druge glasba, za tretje risanje ali kaj drugega.
Izvedbo interesnih dejavnosti ali krožkov je pred časom odsvetovala stroka. Nehvaležna situacija je vplivala še na delo z nadarjenimi in organizacijo tekmovanj.
To ni najhujše, kar se lahko zgodi, pomirja Mojca Juriševič, profesorica psihologije na ljubljanski pedagoški fakulteti. Prikrajšani smo bili prav vsi, vendar epidemija ne bo trajala v nedogled, pravi.
Jasno je, da je slabo, ker se določene aktivnosti ne izvajajo.
Po njenih besedah so se osnovne in srednje šole s tem problemom različno soočile. Ponekod so aktivnosti s šole premestili na splet. Nekje so jih izvedli več, drugje manj ali celo nič.
Na Prvi gimnaziji Maribor so spomladi prek spleta izvedli različne umetniške produkcije v okviru interesnih dejavnosti.
Otrok in mladostnikov žal niso vsi spodbujali tako, kot bi jih lahko. Marsikaj se da narediti tudi v tovrstnih izrednih razmerah.
Po drugi plati je tudi psihološko v redu, da otroci občutijo dolgčas in z njim poskušajo nekaj narediti, si sami ustvarjalno poiščejo zaposlitev, igro ali aktivnost, ki jih zanima in jo radi počnejo. Tako razvijajo lastne interese in si krepijo samopodobo.
Mojca Juriševič
Ena od lastnosti, ki v takšnih situacijah pride prav, je prožnost v razmišljanju: kako se znajdemo, kako si uspemo prilagoditi urnike in delo.
Zato sogovornica ne vidi le nepopravljivih primanjkljajev: »Iz zgodovine vemo, da je marsikateri ustvarjalni dosežek izšel iz pomanjkanja in izrednih razmer, v katerih so se ljudje znašli, ne da bi jih sami izbrali.«
Vseh prekinjenih dejavnosti ni nujno nadoknaditi. Smiselno je slediti dogajanju in potrebe poskušati uresničevati tudi drugače, svetuje.
Za razmislek
- Kako si krajšaš čas, ko ni pouka?
- Se dobro spopadaš z izzivi?
- So krožki prek spleta učinkoviti?