Kaj je ključ do dobrih odnosov in dobrih rezultatov?
Med številne odgovore na to vprašanje bi gotovo lahko uvrstili tudi komunikacijo.
To velja še zlasti v izrednih razmerah, v katerih smo se znašli pred skoraj letom dni in ki so dodobra razburkale tudi šolski vsakdan.
V sekciji psihologov na področju vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi Mojca Juriševič, so pred časom analizirali spomladansko raziskavo o šolanju od doma in doživljanju epidemije.
Ugotovili so, da bi otroci, starši, učitelji in ravnatelji nujno potrebovali sprotne in bolj natančne ter življenjske oziroma realno uresničljive informacije.
Za bolj optimalno delovanje na področju vzgoje in izobraževanja bi potrebovali boljšo komunikacijo z odločevalci. V tem res (še) nismo dobri. V sporazumevanju, poslušanju in odzivanju, v načinu, kako pojasnjujemo, posredujemo, predlagamo, usmerjamo. Ta retorika ima še zelo veliko prostora za izboljšanje, da bi se lahko izognili težavam, ki sedaj iz nje izhajajo.
Mojca Juriševič
To nikakor ne pomeni navodil za vsako malenkost, pač pa smiselnost in točnost v pojasnjevanju, usmerjanju ter v vključevalnih in sodelovalnih odnosih.
In kaj še opažajo šolski psihologi?
Tudi pri učenju na daljavo bi morali biti bolj pozorni na procese sporazumevanja.
Med poukom v šoli je običajno več sprotnih povratnih informacij učencem. Učitelji jim povedo, kako jim gre učenje in kako naj nadaljujejo, da bodo usvojili začrtane cilje.
Na daljavo manjkajo tudi stiki med sošolci, ki sicer krepijo komunikacijske spretnosti, ocenjuje Mojca Juriševič.
Zato je nadvse pomembno, da na daljavo in ob vrnitvi v šolo dovolj pozornosti namenimo kakovosti sporazumevanja: med učenci in učitelji, med učitelji in starši ter med učitelji in ravnatelji.
Slovarček
Da imaš dobre komunikacijske spretnosti pomeni, da se znaš pogovarjati z drugimi otroki in z odraslimi.
Za razmislek
- Kako pomembna je iskrena komunikacija?
- Ti učitelji dajejo dovolj povratnih informacij?
- Kaj počneš raje: govoriš ali poslušaš?