Poznaš Pankracija, Servacija, Bonifacija in Zofko?
Prvi trije so ledeni možje oziroma ledeni svetniki. Oznanjajo čas zadnjih spomladanskih ohladitev, ki trajajo od 12. do 14. maja.
Narečno jim pravijo trijaci ledenjaci.
Poimenovanje ledeni možje izhaja iz ljudskega vremenskega koledarja. Ta pravi, da so do sredine maja možne ohladitve s slano.
Sledi jim »poscana« oziroma mokra Zofka, ki nastopi 15. maja.
Svoje ime je dobila, ker so na ta dan predvidoma možne večje padavine.
Ledeni možje in Zofka imajo tudi svoje pregovore:
- Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo.
- Če se Pankracij (12. maj) na soncu peče, obilo mošta v sod priteče.
- Če je pred Servacem (13. maj) poletje, mraz rad pritiska na cvetje.
- Po svetmu Servati (14. maj) ni mraza se bati.
- Če Zofija (15. maj) zemljo poškropi, vreme poleti prida ni.
Ne poznamo pa jih samo pri nas. Nanje so pozorni še na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Belgiji, na Češkem, Poljskem, Slovaškem in Nizozemskem.
Vsaka država ima pri tem svoje posebnosti.
Nekateri vremenoslovci so preverjali mit o tem, da ledeni možje prinašajo mrzlo in slabo vreme ter še zadnjo ohladitev pred poletjem. Ugotovili so, da gre zgolj za naključje.
To je že leta 1902 ugotovil Wiliam Dines, predsednik Royal Meterological Society. Pri tem so mu pomagale moderne statistične metode.
Ne glede na to se po njih še vedno zgledujejo mnogi vrtičkarji. Ti počakajo, da minejo njihovi godovi in se zemlja dovolj ogreje. Šele takrat posadijo določeno zelenjavo.
Ledeni možje so vremenska singulariteta. To pomeni, da nek naravni dogodek nastopi ravno na nek dan ali v nekem obdobju.
Za razmislek
- Verjameš, da ledeni možje vplivajo na vreme?
- Poznaš še kakšne vremenske reke?
- Kako je sajenje rastlin povezano z vremenom?
