Jutrišnji dan je nekaj posebnega, saj se ponovi le na štiri leta.
Leto 2020 je namreč prestopno: ima 366 dni, torej enega več kot ponavadi.
Matematika za določanje prestopnih let je malo bolj zapletena. Poglejmo zakaj.
Eno leto je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da obkroži Sonce. To je 365 dni in šest ur. Na koncu navadnega leta torej ostane 6 ur, kar je v štirih letih ravno dovolj za en dodatni dan.
Toda v 16. stoletju so znanstveniki ugotovili, da ne ostane točno 6 ur, ampak 11 minut manj, zato so izračunu dodali novo pravilo: leto, ki je deljivo s 4 in s 100, ni prestopno.
Vendar tudi ta izračun ni najbolj točen, zato so dodali še eno pravilo. Leto, ki je deljivo s 400, je prestopno.
Ljudem, ki imajo rojstni dan 29. februarja, nekateri pravijo smolčki, saj imajo smolo, da rojstni dan praznujejo le vsaka štiri leta. A mnogi se nimajo za smolčke, prej je to zanje sreča.
Številni med njimi sami izberejo, ali bodo praznovali 28. februarja ali 1. marca; mnogi pa praznujejo kar dva dni.
Koledar in merjenje časa smo si izmislili ljudje, da se lažje orientiramo po časovnici svojega življenja. Vendar je ocena približna, zato čas s prestopnimi leti popravljamo.
Občasno čas popravljamo s prestopno sekundo. Čas v urah, minutah in sekundah na Zemlji namreč merijo izredno točne atomske ure.
Te so bolj točne od univerzalnega časa, ki je odvisen od vrtenja Zemlje, zato jih je potrebno včasih ponovno uskladiti.
Atomskim uram sekundo dodamo ali odvzamemo. Določeno je, da se to zgodi 30. junija ali 31. decembra. Nazadnje so 30. junija 2012 dodali eno sekundo.
Za razmislek
- S čim je določena dolžina dneva?
- Koliko bi bila stara, če bi se rodila na prestopno leto?
- Zakaj se zdi, da je minuta enkrat lahko zelo dolga, drugič zelo kratka?