Slovenija je, navkljub svoji majhnosti, pomorska dežela! Ima dobrih 40 kilometrov obale in pristanišče.
Tokrat ti predstavljamo Primorsko v najširšem pomenu. Statistično gledano zajema tri regije: Goriško, Obalno-Kraško in Primorsko-Notranjsko.
Območje ima pestro zgodovino. V prvi svetovni vojni je tam potekala soška fronta, izjemno vlogo je imelo tudi v drugi svetovni vojni.
Za turistične potrebe jo imenujemo mediteranska in kraška Slovenija. Slovi po svojih naravnih čudesih in burji, ribištvu, sadjarstvu, igralništvu in kulinariki.
Od tam prihaja tradicionalna morska sol, olivno olje, kraški pršut in teran ter druga vina.
Goriška leži ob italijanski meji. Zaznamujejo jo Julijske Alpe, smaragdna reka Soča in Vipavska dolina, nad katero se razprostira Pomnik miru na Cerju.
Njeno središče je Nova Gorica, ki jo povezujemo s Sveto goro, Sabotinom in solkanskim mostom, največjim kamnitim mostom na svetu.
Svoj čar imajo tudi bližnja vinorodna Brda, Bovec, Kobarid, Tolmin in Idrija, ki jo morda poznaš po čipki in rudniku živega srebra.
Primorsko-Notranjska, ki vključuje Cerknico, Pivko in Postojno, je pokrajina, prepredena s kraškimi pojavi in jezeri.
Tu se nahajajo svetovno znani Postojnska jama s človeškimi ribicami, Predjamski grad, največji jamski grad na svetu, in Cerkniško presihajoče jezero.
Medtem se v Obalno-Kraški regiji, ki leži ob morju in je med domačimi turisti najbolj priljubljena, nahajajo Škocjanske jame in srednjeveška vasica Štanjel.
Začne se že pri Sežani in Lipici, kjer so doma znameniti lipicanci.
A gotovo poznaš še ozke ulice obmorskih mestec Ankarana, Kopra, Izole, Pirana in Portoroža. Tu živi italijanska manjšina, zato lahko opaziš dvojezične napise.
Posebnost območja so soline. Do danes so se ohranile Strunjanske in Sečoveljske, ki so hkrati dom mnogim pticam.
Za razmislek
- Kateri primorski kotiček ti je najbolj všeč?
- Katero znamenitost pogrešaš?
- Poznaš kraške pojave?