SonjaVelikokrat slišimo, naj se otroci raje kot za humanistiko in družboslovje odločijo za študij naravoslovnih in tehničnih ved ter matematike (STEM) in da je zanj treba navdušiti tudi dekleta.
Ali za humaniste ni prihodnosti?
Dr. Nina Beguš, ki raziskuje presečišče humanistike in umetne inteligence, pravi, da so vsa področja enako pomembna in prispevajo k naši rasti.
Kaj vse je humanistika?
Zajema vse vede, ki se ukvarjajo s človekom (homō je po latinsko človek), njegovo družbo in kulturo.
Nekatere humanistične discipline obstajajo že dolgo: zgodovina, filozofija, religija, umetnost, jezikoslovje in književnost.
Humanistične vede si zastavljajo osnovna vprašanja o človeku: Kdo sem? Kako in kaj vem?
Humanistična vprašanja srečamo vsak dan v svojih mislih in dejanjih, čeprav jih morda ne zaznamo.
Kako pomembna je humanistika v današnji družbi?
V zadnjih stoletjih smo znanstvene vede razcepili: na eni strani je naravoslovje, na drugi tehnologija, na tretji humanistika, na četrti družboslovje.
Ta razdelitev se vidi že po samih študijskih stavbah, ki so (vsaj pri nas in v celinski Evropi) vsaka na svojem koncu mesta.
Vendar veliko znanstvenih vprašanj ne moremo zastaviti samo z ene strani in gledati nanje samo iz enega kota.
Vsaka stvar, ki se jo naučimo, je nekaj vredna. Meni kljub temu, da sem v osnovi humanistka, pridejo zelo prav matematika, računalništvo in biologija.
Kaj bi brez humanistov?
Predstavljajte si svet brez vsega, kar humanistika preučuje: brez jezikov in knjig, glasbe in plesa, likovne umetnosti, filmov in igre, brez težkih vprašanj o dobroti, upanju in smrti, brez različnih verskih praks in običajev.
Po takšnem miselnem eksperimentu je težko trditi, da humanistika ni pomembna.
Njeni objekti preučevanja tvorijo bistvo naše človeškosti in prispevajo k lepoti življenja.
Za razmislek
- Kateri poklic te zanima?
- Pri katerih predmetih ti gre bolje?
- Zaradi česa je zate svet lepši?
Mateja
Maja
Sandra
