SandraVeš, kdaj imaš god?
Jutri goduje sveti Martin, kar pomeni, da je po Sloveniji že tradicionalno na sporedu martinovanje.
Ta dan ima poganske korenine. Pogani so namreč slavili jesensko rodovitnost polj in vinogradov. Zahvalili so se bogovom za dobro letino ter prosili, da bi prihodnje leto bilo tudi tako.
Za njegovega zaščitnika so kasneje izbrali svetega Martina Tourskega, francoskega škofa z madžarskimi koreninami.
Legenda pravi, da je bil dobrosrčen in skromen.
Ko so ga določili za škofa, je to zaradi svoje skromnosti zavrnil in se skril med gosi. Te so ga izdale z gaganjem.
Verjetno se prav zato pogosto znajdejo na jedilniku tega dne.
Obstajajo še druge legende o svetem Martinu in običaji.
Pri nas nanj gledamo kot na zavetnika novega vina, saj se na njegov god mošt spremeni v vino. Mošt tako lahko blagoslovi le človek, oblečen vanj ali v škofa.
Ponekod kmetje na sod položijo jabolko, v katero dajo zelišča, kot so klinčki in cimet.
Nato izrečejo: »Zdaj bomo videli, kakšna bo letina.« Če se jabolko posuši, bo dobra, če zgnije, pa slaba.
V tem času so nekoč pastirjem darovali hlebčke, prav tako so pogosto potekale poroke.
Mnogi bodo ta dan obeležili s tradicionalnim martinovim krožnikom: račko ali gosko, mlinci in rdečim zeljem.
Posamezni kraji imajo svoje različice tega obroka.
Martinovo zaznamuje ljudski rek: Svet’ Martin nar’di iz mošta vin’.
Slovenija slovi kot vinorodna dežela, skoraj vsak sedmi Slovenec pa je vinogradnik.
Lani so pridelali okrog 82.000 ton grozdja, od tega več kot dve tretjini iz belih sort, kažejo podatki statističnega urada.
Slovarček
Poganstvo je pripadnost veri, ki ne priznava Jezusa Kristusa za boga.
Mošt je sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja.
Za razmislek
- Ali je martinovo dela prost dan?
- Kje je najstarejša slovenska trta?
- Katere slovenske tradicije še poznaš?
Mateja
Urban
