Kaj narediti, če te kdo na spletu recimo izsiljuje?
Na 10. posvetu o e-zlorabah otrok so se o tem pogovarjali strokovnjaki z različnih področij.
Nina Babič z OŠ Martina Konaška v Mariboru pa je zbranim predstavila, kako lahko otrokom pomagajo svetovalni delavci.

Zlorab ni manj, pravi, jih pa redkeje zaznamo. Nekatere stvari so danes otrokom tudi bolj sprejemljive. Odrasli jih doživljamo kot zlorabo, otroci pa vsaj sprva ne, saj so premladi, da bi predvideli nevarnost, ki sledi.
Kaj svetujete otrokom, ki doživijo zlorabo prek spleta?
Otroci naj shranijo dokaze, denimo posnetek zaslona. Zatem naj z osebo, ki jih nadleguje, prekinejo stike. Če so dovolj stari, ji lahko povedo tudi, da jo bodo prijavili.
Odrasli pa se moramo pravilno odzvati in po potrebi vključiti zunanje ustanove, denimo policijo in center za socialno delo.
A otroci včasih težko razkrijejo, kaj se jim dogaja.
Tudi če mislijo, da so sami krivi, ali če se bojijo, da bodo ostali za kazen brez telefona, naj se le pogovorijo z odraslimi, ki jim zaupajo. Najhujše je, ko otrok pri takih stvareh ostane sam.
Ne glede na to, kako grozne se zdijo kakšne stvari, če vsi stopimo skupaj, tudi to mine. Življenje se nadaljuje, tudi če se sprva zdi, da ne bo enako, kot je bilo.
Zakaj prihaja do zlorab?
Vrstniki včasih ne želijo škodovati, lahko da se hočejo postavljati.
Treba jim je zato povedati, naj se poskusijo vživeti v nekoga drugega. Potem bodo videli, da to ni več zabavno.
Opazovalce pa je treba spodbuditi, naj ukrepajo. To ni izdaja prijateljstva, niti tožarjenje, ampak pomoč tistemu, ki je izpostavljen.
Za razmislek
- Ti je kdo kdaj poslal neprimerno fotografijo?
- Kako si se odzvala?
- Kdo še lahko v takih primerih pomaga?