Kako pomagati otrokom v času epidemije?

Učitelji in starši se vse pogosteje sprašujejo, kako trenutne razmere doživljate otroci in kaj te pomenijo za vaše nadaljnje življenje.

Kakšne posledice bodo epidemija in ukrepi za njeno zajezitev pustili na otrocih? Jasnih odgovorov še ni, pravi strokovnjakinja dr. Mojca Juriševič s pedagoške fakultete.

Vemo pa, da ste mnogi v stiski.

Staršem in učiteljem je svetovala, kako naj vam pomagajo, da se boste lažje spopadli z negotovimi razmerami.

Za zdrav razvoj otroci potrebujete občutek varnosti, povezanosti in zaupanja pa tudi občutek, da zmorete in da lahko aktivno prispevate, pravi strokovnjakinja.

Te občutke in izkušnje pridobivate doma, krepite jih v odnosih s prijatelji in sošolci, a tudi v šoli.

Šola je namreč okolje, ki prepoznava in spodbuja vaše interese, vabi k usvajanju znanja, uči, kako se spoprijeti z ovirami, in navaja na učenje, delo in sobivanje.

»Iz prvega vala epidemije vemo, da so otroci upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe in se trudili opravljati šolsko delo v izjemnih razmerah. A ko sta se vrtec in šola prenesla na dom, so začeli pogrešati vrstnike, učitelje in šolski vsakdan. Večinoma so se izredni situaciji uspeli prilagoditi; kako dobro, je bilo odvisno od njihovih družin in konkretne podpore šol. Otroci s posebnimi potrebami in tisti iz družin z različnimi težavami pa so v tem času doživljali hude stiske.«

Kako lahko odrasli prispevamo k dobremu počutju otrok in mladostnikov v danih razmerah?

Nadvse pomembno je, da se pogovarjamo, pravi strokovnjakinja.

»Vprašajmo jih, kako se počutijo, o čem razmišljajo, kaj jih skrbi. Odgovarjajmo na vprašanja in skupaj iščimo odgovore, ki so primerni njihovi starosti in stopnji razumevanja.«

Korona naj ne bo v središču vsakdana, a ne sprenevedajmo se, da je nepomembna. Ne strašimo, da bomo umrli, ne olepšujmo situacije, a obenem se ne pretvarjajmo, da je vse normalno.

»Ne stresajmo jeze in nezadovoljstva nad ukrepi na otroke ali pred njimi, delimo z njimi misli, pomisleke, čustva, ne igrajmo vloge superjunaka, ki mu nič ne pride do živega.«

Za zdravo odraščanje so pomembni pristni, ne pa popolni sogovorniki, pojasnjuje strokovnjakinja.

Kaj še predlaga, da počnemo odrasli?

• Spremljamo vaše dejavnosti,
• vztrajamo pri delitvi del in nalog,
• ne izpuščamo rutine, ki smo jo vzpostavili, saj ta prinaša varnost,
• pri učenju naj vam stojimo ob strani še tesneje kot sicer,
• spremljamo, komentiramo in pohvalimo vaše prilagajanje, marljivost in odgovorno vedenje,
• povemo, kaj konkretno pričakujemo od vas,
• poskrbimo za zdravo prehrano, gibanje na svežem zraku in dovolj spanja ter za dovolj časa za igro in stike z vrstniki,
• in ne pozabimo, da smo lahko v oporo otrokom le, če smo zdravi.

Izredne razmere predstavljajo izredne izzive. Če čemu nismo kos ali če začutimo, da potrebujemo pomoč, ne odlašajmo z iskanjem pomoči: obrnimo se na prijatelje, sorodnike, sodelavce ali na strokovne službe v šolah.

Vsem je na razpolago tudi telefon za psihološko podporo prebivalcem na številki 080 51 00.

Kam po pomoč v stiski?

• Telefon za psihološko podporo v stiski: 080 51 00.
• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen. Pišeš jim lahko tudi na tom@zpms.si ali pa se oglasiš v njihovi spletni klepetalnici https://www.e-tom.si/stopi-v-stik/.
• Žrtve nasilja lahko pokličejo SOS telefon 080 11 55, in to vsak dan od 12. do 22. ure.
• Društvo za nenasilno komunikacijo nudi pomoč v primeru nasilja vsak delovnik med 8.00 in 16.00 na telefonski številki 031 770 120. 
• V primeru doživljanja stisk zaradi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete se lahko obrneš na društvo Legebitra in na 01 430 51 44, vsak delovnik med 12.00 in 16.00, ali pišeš na svetovalnica@legebitra.si. 
• Pokličeš lahko tudi na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: (01) 583 75 00; Koper: 05 62 62 810 ali 031 388 591; Maribor: (02) 234 97 00. 
• Obrneš se lahko na Krizne centre za otroke in mladostnike.
• Unicef Slovenija ima na voljo telefonsko varno točko na številki 031 510 200, in sicer vsak dan od 9. do 17. ure. Lahko se zatečeš tudi na druge varne točke. 
• V času, ko druge linije niso aktivne, lahko v hudi stiski vedno pokličeš policijo na številko 113 oziroma v primeru poškodb na številko 112.