Novo šolsko leto prinaša polno neznank; denimo, kako bodo ukrepi za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom vplivali na otroke.
Dr. Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete je že spomladi opozarjal, da so nekatera priporočila zdravstvene stroke iz pedagoškega vidika nesprejemljiva.
Ali znamo predvideti dolgoročne posledice koronaukrepov na otroke in na družbo v celoti?
Vzdrževanje medsebojne razdalje, nošenje obraznih mask, pogosto razkuževanje rok in podobni ukrepi nam po eni strani sicer pomagajo pri omejevanju širjenja virusa.
Toda po drugi strani vplivajo na kakovost našega življenja, tako osebnega kot družbenega. Še zlasti, če trajajo dlje časa.
Najbrž se ne želimo nekoč zbuditi v družbi, v kateri bomo nenehno pazili, da se drug drugemu ne približamo na več kot meter in pol, in se v širokem loku ogibali vsakemu, ki bo malce zakašljal.
Zato je izjemno pomembno, da zlasti otroke in mlade v teh časih zaščitimo ne le pred virusom, pač pa tudi pred dolgoročnimi družbenimi posledicami samih zaščitnih ukrepov.
Kako lahko to storimo?
Glave bi morali stakniti tako zdravstveni kot pedagoški strokovnjaki in vsak ukrep pretehtati tako z vidika osebnega in javnega zdravja kot z vidika širših družbenih posledic.
Kakšni so lahko njihovi stranski učinki?
V šoli mladi pridobivajo znanje in postajajo odgovorni, preudarni, razmišljujoči ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z njimi samimi, drugimi ljudmi in okoljem.
To vlogo lahko šola uspešno opravlja, če imajo mladi možnost, da se med seboj družijo, razrešujejo konflikte, si posojajo potrebščine …
Če jih bodo zaznamovale zahteve po izolaciji in fizični razdalji, obstaja nevarnost, da se znajdemo v družbi, ki bo še precej bolj individualistična in manj solidarna, kot je danes.
Za razmislek
- Kaj pričakuješ od šole?
- Kakšno znanje morate pridobiti otroci?
- V kakšni družbi si želiš živeti?