SonjaPsihiatri, to so strokovnjaki, ki raziskujejo duševno zdravje, so poskušali ugotoviti, kako je epidemija novega koronavirusa vplivala na duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Nanj so vplivali različni dejavniki, na primer starost, vključenost v mrežo vrstnikov, način dela šole na daljavo, prilagoditev staršev in širšega okolja na novo situacijo, temperament pa tudi, ali so pred epidemijo imeli duševno stisko ali motnjo in kako je bila ta obravnavana.
Otroci do desetega leta niso imeli večjih težav, če so jim starši mirno razložili, kaj se dogaja. Starši so se lahko z njimi več ukvarjali, nad čimer so bili predvsem najmlajši otroci navdušeni. Družine so lahko preživele več časa skupaj, nekateri otroci so prvič tudi med tednom zajtrkovali in kosili s starši.
Starejšim je bilo težje, saj mladostništvo prinaša izzive in naloge, ki jih morajo doživeti in reševati izven kroga družine – v skupini vrstnikov. Že to, da se niso smeli družiti z vrstniki, jim je povzročalo stiske.
A psihiatri obenem opažajo, da je z vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodovalnega vedenja in samomorilnih razmišljanj; tudi pri tistih otrocih, za katere je šola le preveč stresna. »Treba je razmisliti, pred kakšne (ne)potrebne izzive in naloge današnja šola postavlja svoje učence,« pravijo strokovnjaki.
V primeru novega vala epidemije morajo po njihovih besedah vse ustanove, ki skrbijo za otroke in mladostnike z duševnimi in vedenjskimi motnjami, svoje delovanje prilagoditi tako, da ostanejo dostopne vsem in odprte za otroke, ki v njih živijo.
Če se bo šolanje na daljavo jeseni nadaljevalo, pa predlagajo pripravo enotnih razlag ključnih učnih vsebin. Učitelji bi tako lažje ponudili dodatno razlago, obenem pa naslavljali socialne in čustvene potrebe otrok.
Za razmislek
- Zakaj strokovnjaki pravijo, da so otroci bolje preživeli epidemijo s starši kot mladostniki?
- Kaj narediš, če ti kaj ni všeč?
- Kako izraziš jezo?
Jan
Mateja
