MatejaAli to pomeni, da otroci nimate dovolj hrane in oblačil?
17. oktober je svetovni dan boja proti revščini.
V različnih kulturah ima različen pomen.
V Sloveniji je tako reven nekdo, ki nima računalnika in novih oblačil. V manj razvitih državah pa je reven tisti, ki nima hrane in vode.
Revščina otrok se vse redkeje obravnava enostransko, pojasnjuje Urban Boljka z Inštituta RS za socialno varstvo.
Ko ocenjujemo, kako dobro živijo otroci, ne upoštevamo samo materialnega položaja njihove družine. Upoštevamo še družinski kontekst, značilnosti naselja, v katerem živijo, dostopnost in kakovost izobraževanja, vključenost v vrstniške skupine, zdravje, tvegana vedenja in prosti čas.
Na revščino vplivajo tudi bolj nepredvidljivi dogodki.
Eden izmed njih so naravne katastrofe, ki se lahko pripetijo kjerkoli in kadarkoli.
Naravne nesreče, kot so bile nedavne poplave v Sloveniji, ne izbirajo, ali bodo prizadele revnejše ali bogatejše predele. Kar pa ne pomeni, da so vsi otroci in družine enako opremljeni, da se na njihove posledice odzovejo.
Tistim, ki so že pred poplavami živeli na robu revščine, to prinaša nova tveganja in stres, s katerimi se morajo soočati.
Vse to mnoge posameznike spravlja v duševno stisko.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je slabo socialno-ekonomsko stanje eno glavnih tveganj za poslabšanje duševnega zdravja.
Duševno stanje slovenskih najstnikov že pred poplavami ni bilo na zavidljivi ravni.
Občutke osamljenosti je v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik, star od 11 do 17 let, kaže raziskava, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Preden sodiš prijatelja, je vedno dobro premisliti, od kod prihaja. Vse to namreč določa njegovo delovanje in razmišljanje.
Za razmislek
- Kateri dogodek je še vplival na duševno zdravje otrok?
- Kako ocenjuješ socialno-ekonomski status svoje družine?
- Imaš doma osebni računalnik?
