Kaj pa otroci s posebnimi potrebami?

Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo pri pouku dodatno strokovno pomoč.

Za njo prejmejo posebno odločbo, v kateri denimo piše, da teste pišejo dalj časa, če imajo težave z branjem in pisanjem. A to je običajno le ena od oblik pomoči, ki jo potrebujejo in ki jim pripada.

Med šolanjem na daljavo je marsikdo ostal brez takšne pomoči. Že tedaj so se njihovi starši obupano spraševali, kaj naj naredijo.

Sedaj so se nekateri vrnili v šolo. Tam so tudi učiteljice dodatne strokovne pomoči (DSP), ki pa jim lahko pomagajo samo na daljavo. Specialna pedagoginja in antropologinja Katarina Kesič Dimic pravi, da taka pomoč ni primerna.

Zakaj pomoč otrokom s posebnimi potrebami na daljavo ni ustrezna?

Učitelji DSP že z očesnim stikom, jasno ali poudarjeno izgovarjavo, s premori, dotikom, usmerjanjem pogleda izvajamo popravke in ob primernem stopnjevanju ter razlaganju snovi ustvarjamo primerne razmere za učenje ob premagovanju primanjkljajev. 

Morda je bilo nekaterim otrokom s posebnimi potrebami šolanje na domu prijetnejše zaradi dejavnikov, ki so v šoli sicer moteči, na primer hrup, množica, časovni pritisk, vendar so veliko izgubljali na drugih področjih. Predajanje gradiva in stiki prek telefona ali videokonferenc so se izkazali za nezadostne. 

Na koga se lahko po pomoč obrnejo otroci s posebnimi potrebami, ki ostajajo doma?

Ti otroci so zagotovo že v stiku s svojimi učitelji DSP, vendar bodo odslej tudi večinoma sami doma – brez podpore staršev.

Zaradi težav, ki jih imajo že pri klasičnem pouku, bodo nekateri v poplavi navodil in snovi ohromljeni.

V nekaterih šolah bodo dodatno strokovno pomoč kljub vsemu izvajali v stiku z učenci.

Praksa bo različna in odvisna od ravnateljev. Ker bo učiteljev premalo, bodo ponekod odmislili potrebe teh otrok.

Takšne odločitve povzročajo škodo in kažejo na odnos do najšibkejših.

Za razmislek

1. Kaj tebi povzroča največ preglavic?
2. Kako si pomagaš?
3. Kdo ti stoji ob strani?