Verjetno ne veš, a jutri je, vsaj na našem obmorskem delu, poseben praznik!
Praznik svetega Jerneja predstavlja konec solinarske sezone. Na ta dan so se v preteklosti solinarske družine vračale iz solin, kjer so preživljale poletje do zadnje žetve soli.
Kako pa je s solinarstvom danes?
Piranske soline so nastale leta 804 in obsegale soline:
- na območju marine (Lucije in Portoroža),
- manjše Strunjanske in
- večje Sečoveljske.
Zadnji dve še vedno delujeta in sta krajinska parka.
V Strunjanu nudijo ogled solin, lagune in klifa z morjem. V Sečovljah imajo še muzej solinarstva in več kot 30 zapuščenih solinskih hiš.
Pridelujejo tri vrste soli (prvo, tradicionalno in piransko) ter solni cvet, in sicer po postopku, starem več kot 700 let.
Zanjo potrebujejo območje ob morju, ki ima neprepustno ilovnato podlago, ter sončno vreme s čim manj poletnega dežja in suh veter.
Tako morska voda hitreje izhlapeva in nastaja sol.
Ta nastaja samo v posebnih kristalizacijskih bazenih – kavedinih. Tam jo poberejo solinarji.
Soline nudijo dom rastlinam, recimo slanušam.
Prav tako so zavetje živalim, med drugim pticam – v Sečoveljskih so jih našteli kar 296 vrst – rakom, ribam, školjkam, muham in solinskemu rakcu. Zaradi njega se tam vsako leto ustavijo plamenci in poskrbijo za pravo navdušenje!
Sol velja za simbol modrosti, a je z njo povezanih še veliko vraževerij.
Lahko jo poskusiš pridobiti tudi ti! A pri tem naj ti pomaga kdo od odraslih.
Slovarček
Solni cvet nastaja v brezvetrju na površini slanice v obliki tanke skorje iz kristalov soli bele do rahlo rožnate barve.
Slanuša je rastlina, ki uspeva v slanih pogojih in se jeseni obarva rdečevijoličasto.
Za razmislek
- Koliko soli lahko poješ na dan?
- Za kaj vse jo lahko uporabljamo?
- Katere živali in rastline najdemo v solinah?