SonjaNa svetu pridelamo dovolj hrane za vse, a kljub temu je vsak deveti človek lačen. »Kam gre vsa ta hrana? Tretjino hrane zavržemo in za to so najbolj odgovorna gospodinjstva,« pravijo v društvu Ekologi brez meja.
Po podatkih statističnega urada je vsak član gospodinjstva v letu 2015 za hrano porabil 935 evrov na leto oziroma 2,6 evra na dan. Z zavrženo hrano je vsakdo odvrgel tudi 163 evrov. »S tem bi lahko dva meseca hranili lačne,« dodajajo v društvu.
Na današnji svetovni dan hrane bodo zato v sodelovanju s Snago Ljubljana s protestom zabojnikov znova opozorili, da vsak od nas zavrže 73 kilogramov hrane na leto.
Toda hrane ne mečejo stran le v gospodinjstvih. V restavracijah so porcije pogosto tako velike, da gostje vsega ne morejo pojesti. V trgovinah vržejo v smeti tista živila, ki niso dovolj lepa za kupce. Tudi v šolah, bolnišnicah in domovih za ostarele hrana ostaja na krožnikih.
»Treba pa je razlikovati med zavrženo hrano in viški hrane,« pravi Milan Jakopovič iz dobrodelnega društva Petka za nasmeh. »Zavržena je tista hrana, ki smo jo že vrgli v smeti. Ko se to enkrat zgodi, ni poti nazaj. Proti temu se lahko borimo z bolj učinkovitim naročanjem sestavin, s kuhanjem manjših količin in z razdeljevanjem manjših porcij. Viške neoporečne hrane pa še lahko razdelimo pomoči potrebnim,« pojasnjuje Jakopovič.
Vsak dan se srečujejo z družinami v stiski, zato jih je zanimalo, kakšne so možnosti za to. V Sloveniji že obstaja sistem, po katerem lahko pripravljeno hrano gostinci s pomočjo dobrodelnih organizacij, na primer Slovenske filantropije, namenijo ljudem v stiski. »Zdaj bi morali razmisliti še, kako tistemu, ki to počne, povrniti stroške za posodo in prevoz,« dodaja Jakopovič.
Za razmislek
- Kako skrbiš doma, da se hrana ne meče stran?
- Kaj pa v šoli?
- Kako v vaši družini načrtujete nakupe?
Mateja
