DoraKoliko hrane zavržeš v enem letu? Kaj pa oblek?
Veš, da vsak od nas v povprečju zavrže kar dvanajst kilogramov oblačil? In da je le en odstotek oblačil prodanih iz druge roke?
Takšno ravnanje ima negativne posledice za okolje. Hkrati spodbuja »hitro modo«, ki temelji na hitro proizvedenih oblačilih ter izkoriščanju slabo plačanih delavcev.
Oblačila, ki imajo kratko življenjsko dobo, proizvajajo v ogromnih količinah.
Za njihovo proizvodnjo porabijo veliko energije, materialov, strupenih barvil in drugih nevarnih snovi.
Ker se hitro obrabijo, jih hitro zavržemo in se zato kopičijo v okolju. Nizko ceno torej plačajo okolje in uslužbenci, ki delajo v nečloveških razmerah.
Med znamke hitre mode sodijo Shein, Temu, H&M, Zara, Primark in druge.
V Evropskem parlamentu so se zato pred mesecem dni zavzeli za strožja pravila ravnanja z odpadnim tekstilom.
Menijo, da bi morali proizvajalci kriti še stroške zbiranja, razvrščanja in recikliranja tega tekstila.
Nova pravila bi vključevala oblačila in dodatke, a tudi čevlje, posteljnine, zavese, vzmetnice in preproge.
V Franciji so sprejeli zakon, ki bo prepovedal oglaševanje nekaterih najbolj problematičnih znamk ultra hitre mode – predvsem spletnima platformama Shein in Temu.
Zakon zahteva, da morajo trgovci ob ceni izdelka navesti možnost ponovne uporabe, popravila, recikliranja in kakšen je njihov okoljski vpliv.
Dodali so še kazen za negativen vpliv na okolje: podjetja bodo morala plačati do 10 evrov na vsak kos oblačila.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi morali odločevalci jamčiti, da se bo ta denar stekal v reševanje okolja in predelov, ki so najbolj prizadeti zaradi hitre mode.
Za razmislek
- Se spomniš še kakšne znamke hitre mode?
- Kako bi lahko še zmanjšali nakupovanje takšnih oblačil?
- Kdaj praznujemo slovenski dan v rabljenih oblačilih?
Sandra
Kaja
Mateja
