Gregorčki bodo zapluli v pomlad

Dnevi se daljšajo, sneg je skopnel že pred pustnim rajanjem , v parku Zvezda na Kongresnem trgu so pognali žafrani. Pomlad je skoraj tu.

Pravo dobrodošlico ji bodo izrekle pisane ladjice, ki bodo nocoj, na predvečer gregorjevega, osvetlile reke in potoke.

Gregorčki, kot jim pravijo, so navadno narejeni v obliki hišk in okrašeni s papirnatimi rožami. Izdelani so iz papirja, lesa, blaga, tetrapaka ali kakšnega podobnega materiala.

Kako so narejeni, sploh ni pomembno. Tisto, kar ne sme manjkati, je svečka.

Plavajoče lučke so dobile ime po svetem Gregorju, ki goduje 12. marca. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je bil to prvi spomladanski dan. Sveti Gregor in z njim gregorčki zato veljajo za znanilce pomladi.

Preprost običaj se ohranja predvsem na Gorenjskem, v krajih, kjer je bilo veliko obrtnikov, ki so pozimi, ko je bil dan kratek, morali delati v umetni svetlobi, pri slabi luči.

V Tržiču, Kropi in Kamni Gorici je bilo včasih veliko čevljarjev, kovačev in železarjev, zato jim ta šega veliko pomeni.

Še danes na gregorjevo v Tržiču obujajo spomin na čase, ko so tržiški čevljarji po vodi spuščali košare, v katerih so bile lesene hišice s prižganimi svečami. Tako so vrgli »luč v vodo«. Veselili so se daljših dnevov, ko v delavnicah niso več potrebovali sveč in petrolejk.

Ko se bo zmračilo, bodo podobno naredili tudi otroci po številnih slovenskih krajih.

V Ljubljani so zaradi narasle Gradaščice tradicionalno prireditev morali odpovedati, zato bodo gregorčke spustili po bajerju v botaničnem vrtu.

V Tržiču pa se bodo zbrali ob Tržiški Bistrici, kjer se bodo potegovali za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Slovarček

Običaj ali šega je nekaj, kar se v ustaljeni obliki ponavlja ob določeni človekovi dejavnosti.

Za razmislek

1. Kdaj se po našem koledarju začenja pomlad?
2. Pravijo, da se na Gregorjevo tudi ptički ženijo. Kaj to pomeni?
3. Se veseliš toplejših dnevov?