Časoris
Francoska revolucija je prinesla preobrat v zgodovini. Dotlej je bila oblast dedna – človek je moral biti modre krvi, da je lahko vodil državo. Po njej pa so začela veljati druga pravila: ljudje so se morali izkazati s svojimi sposobnostmi. Menili so, da so vsi ljudje rojeni enaki in morajo imeti enake možnosti. Prinesla je tudi svobodo govora in tiska. Vir: Adobe Stock
Francoska revolucija je prinesla preobrat v zgodovini. Dotlej je bila oblast dedna – človek je moral biti modre krvi, da je lahko vodil državo. Po njej pa so začela veljati druga pravila: ljudje so se morali izkazati s svojimi sposobnostmi. Menili so, da so vsi ljudje rojeni enaki in morajo imeti enake možnosti. Prinesla je tudi svobodo govora in tiska. Vir: Adobe Stock

Francozi se danes spominjajo začetka revolucije

V Franciji danes slavijo dan državnosti (fête nationale) in praznik ob obletnici padca Bastilje.

Kaj se je zgodilo na ta dan?

Francosko ljudstvo je bilo nezadovoljno: plemstvo in kralj Ludvik XVI. so živeli v razkošju, kmetje pa v revščini. Meščani so morali plačevati visoke davke.

Ljudstvo je zato napadlo trdnjavo Bastiljo, v kateri je bil zapor. V njem so bili politični zaporniki. Tako se je leta 1789 začela francoska revolucija.

S tem so postopoma ukinili francosko monarhijo. To pomeni, da so ukinili fevdalni sistem, odpravili privilegije plemstva in duhovščine, razglasili enakost pred zakonom in v obdavčitvi.

Avgusta tistega leta so sprejeli Deklaracijo o človekovih in državljanskih pravicah, ki vključuje tudi geslo revolucije: svoboda, enakost in bratstvo.

Moderne pravice temeljijo prav na tem dokumentu.

Ta dan simbolizira svobodo, demokracijo in boj proti zatiranju. Na ta način praznujejo revolucijo in narodno enotnost. 

Glavno praznovanje poteka v francoskem glavnem mestu, Parizu.

Ponavadi priredijo veličastno vojaško parado na Elizejskih poljanah, letala pa preletijo Slavolok zmage in na nebu izrišejo barve francoske zastave.

Nad Eifflovim stolpom se prižge ognjemet.

Na paradi se sprehodijo francoski vojaki, ki so bili na misijah v tujini. Korakati morajo na ritem njihove vojaške koračnice, ki ima 120 korakov na minuto.

Spremljajo jo francoski politiki in številni tuji visoki gostje. Vsako leto povabijo eno državo, da je častna gostja. Letos je to Indija.

Različne prireditve in koncerti prazniku v čast potekajo tudi po drugih delih države.

Francozi imajo zelo podobne praznike in dela proste dni kot mi. Izjeme so:

  • 8. maj, ko praznujejo dan zmage (1945),
  • 18. maj, ko praznujejo Jezusov vnebohod,
  • binkoštni ponedeljek (datum se spreminja),
  • 11. november, ko praznujejo dan premirja (1918).

Za razmislek

  1. Katere, z oblikovanjem države povezane praznike slavimo pri nas?
  2. Kakšne barve je francoska zastava?
  3. Kaj vse je prinesla francoska revolucija?
Podprite Časoris ozka pasica Časko

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.