SandraNovi koronavirus in ukrepi za njegovo omejitev so prizadeli vse starostne skupine. To kaže vse več raziskav.
Niso pa virus in ukrepi vseh prizadeli enako. Nekateri imajo večje težave kot drugi, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Mladi, denimo, ocenjujejo, da se je kar za 35 odstotkov poslabšal njihov finančni položaj.
Vpliv epidemije na življenje prebivalcev raziskujejo od začetka decembra.
Z raziskavo želijo vplivati na obnašanje ljudi, da ne bi širili virusa, da zaradi epidemije ne bi bili v stiski in da bi tudi v tem času kakovostno živeli, pojasnjuje vodja Ada Hočevar Grom.
Dr. med. spec. Ada Hočevar Grom iz NIJZ, danes na novinarski konferenci: »Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v vsakdan posameznika.« pic.twitter.com/D6Xwe6Jx49
— NIJZ (@NIJZ_pr) February 24, 2021
Zaradi utrujenosti, ki je posledica ukrepov, veliko ljudi vse manj spoštuje ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
Raziskavo prek spletne ankete opravijo vsak drugi teden. V njej sodelujejo odrasli med 18 in 74 letom starosti. Šesta ponovitev prejšnji teden je pokazala, da se 55 odstotkov sodelujočih namerava cepiti. Mladi so do cepljenja bolj zadržani kot starejši. Kar 48 odstotkov anketiranih, starih med 18 in 28 let, se namreč ne namerava cepiti.
Raziskava je tudi pokazala, da so se življenjske navade sodelujočih spremenile.
Slaba polovica vprašanih je bila v zadnjih dveh tednih manj športno aktivna kot pred epidemijo. Četrtina se jih nezdravo prehranjuje, skoraj petina pa pogosteje kadi.
Na NIJZ zato po koncu epidemije pričakujejo poslabšanje zdravja prebivalstva.
Zaskrbljujoča je rast duševnih težav. Dvaindvajset odstotkov vprašanih ima več težav z njimi kot pred pandemijo. Ta delež se v različnih fazah raziskave ne spreminja. Največ težav pa imajo prav najmlajši anketiranci.
Kar 32 odstotkov vprašanih je navedlo, da imajo težave v duševnem zdravju, 11 odstotkov jih kaže znake depresije.
NIJZ
Mateja
