To je temeljna družbena skupina, v kateri živimo.
Najpogosteje jo sestavljajo oče, mati in otroci, kar imenujemo jedrna družina.
A to ni edina oblika, ki jo poznamo.
Lahko je še enostarševska, razširjena ali velika.

Ideja o njej se močno razlikuje tudi po svetu, pojasnjuje Mateja Sedmak, sociologinja in predstojnica Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper.
Obstajajo zelo velike medkulturne razlike o tem, kaj družina je. Jedrna, o kateri govorimo mi, je značilna le za majhen del sveta, ki mu pravimo zahodni svet.
V zahodnem svetu so se skozi čas spreminjale.
V zadnjih desetletjih smo priča pluralizaciji družinskih oblik. To pomeni, da narašča število enostarševskih, razvezanih, istospolnih, reorganiziranih družin.
Vse te so danes bolj sprejete, kot so bile nekoč.
Nanje vplivajo družbene spremembe, kot so individualizacija, zaposlitev in s tem povezana ekonomska neodvisnost žensk, spremembe družbenih vrednot in upad cerkvenega vpliva.
Zakaj pa je družina tako pomembna?
Družina je osnovna skupnost, v kateri preživimo svoje otroštvo in mladost, kar nas zaznamuje za vse življenje. Postavi temelje, ki nas spremljajo pri naši nadaljnji socializaciji.
Njen mednarodni dan obeležujemo 15. maja.
ZPMS zato vsako leto pripravi akcijo Za družine brezplačno. Muzeji in galerije jim od danes do 22. maja omogočijo brezplačni obisk.
Tako lahko s svojo družino, kakršnakoli že je, preživiš prijetno in poučno popoldne.
Slovarček
Zahodni svet so države in kulture, ki temeljijo na evropski dediščini in vrednotah, denimo Zahodna Evropa, Severna Amerika, Avstralija.
Pluralizacija je pojav raznolikosti družinskih oblik.
Reorganizirana je družina, v kateri se starša ločita in se eden spet poroči.
Socializacija je proces posameznikovega vključevanja v družbo.
Individualizacija je upadanje skupinske usmerjenosti in večanje pomena posameznika glede na skupino.
Za razmislek
- Koliko časa nameniš svoji družini?
- Koliko članov šteje?
- Poznaš kakšno nejedrno družino?
