SandraV šolske klopi so se danes vrnili učenci prve triade iz vse države.
Višji razredi in dijaki za zdaj ostajajo doma. Ker šolanje na daljavo ne nudi takšne kakovosti kot pouk v razredu, je vse več pozivov k odprtju šol tudi zanje. K temu prav tako pozivajo pedagoški strokovnjaki in iniciativa Zahtevamo šolo.
Mladi si želimo več dialoga z odločevalci na pristojnem resorju. V odločitve glede izobraževanja je treba vključiti tudi mnenje pedagoške stroke, dijakov in staršev. Ne gre zato, da bi bili a priori usmerjeni izključno proti vladi, temveč zgolj javno izražamo nestrinjanje s potekom pouka na daljavo.
Bruno Šonc, 2. letnik, Gimnazija Velenje
Nekateri podporniki iniciative so danes bojkotirali pouk na daljavo, nekateri učenci pa so pouk prekinili le za deset minut, s čimer so želeli opozoriti na nujno zagotovitev ustreznega šolanja.
Nekoliko več kot polovica dijakov si želi nazaj v šolo, okrog 45 odstotkov pa ne, je dejala Maja Kalin, predsednica dijaške organizacije.
Dijaki niso bili enotni niti glede protestov oziroma »pohodov«, ki so potekali ponekod po državi.
https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1782198135289698&set=gm.1756690724491212&type=3
Že tako razgreta situacija se je prejšnji teden še dodatno zaostrila. Zapletlo se je pri dogovarjanju za sestanek med ministrico za izobraževanje Simono Kustec in dijaki. Sestali naj bi se vendarle danes popoldne.
https://www.facebook.com/dijaskaorg/posts/10157810667961723
Podpiramo dijaške iniciative in podpiramo dialog. V primeru, da bi bila komunikacija med ministrstvom in dijaki boljša, se dijaki najverjetneje ne bi obračali k temu ravnanju. Prihaja do ogromnega upada motivacije, psihično zdravje učencev se postopoma slabša, težko se je prisiliti k delu za šolo, vsekakor pa je preveč sedenja in uporabe elektronskih naprav.
Majk Zupančič, predsednik Upravnega odbora Dijaške skupnosti Ljubljana
Če popolna vrnitev v šole ni mogoča, si dijaki želijo vsaj, da bi jo lahko obiskovali na dva tedna. Hkrati si želijo še več prilagoditev pri maturi.
Mateja
Romana
