Si predstavljaš, kako bi bilo, če ne bi mogel brati?
S takšnimi težavami se sooča kar 90 milijonov slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov, ki lahko berejo le posebej prilagojene knjige.
Do svojevrstne rešitve zanje je prišla 19-letna slabovidna Iračanka Rezhin Ahmad, ki domuje v iraškem mestu Dohuk. Ker je le stežka našla primerno knjigo, napisano v kurdščini, se je odločila, da bo eno od knjig vanjo prevedla kar sama.
Izbrala je knjigo Lepe besede (Beautiful Words). Najprej jo je prevedla in ročno zapisala v Braillovi pisavi. Nato si je pri svojem učitelju sposodila poseben tiskalnik in knjigo ponatisnila.
Njeno zgodbo si lahko ogledaš v spodnjem videu.
»Braillove pisave prej ni bilo nikjer, ne v knjigah ne v časopisih. Zdaj pa smo zelo veseli, da imamo knjigo, s katero lahko slabovidni uživamo v branju,« je drugo dekle s podobnimi težavami, Heyhat Assad, povedalo tiskovni agenciji Associated Press.
Trajalo je osem mesecev, a danes so knjige v njenem domačem kraju slepim vsaj nekoliko dostopnejše.
Osebe z motnjami vida tam sicer težko živijo.
Javni zavodi in prevoz niso niti malo prilagojeni njihovim potrebam. Izobrazijo pa se lahko samo do srednje šole.
Slovarček
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov, ki ga uporabljajo na območjih Iraka, Irana, Sirije in Turčije.
Braillova pisava oziroma brajica je pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir.
Ponatisniti pomeni ponovno natisniti.
Za razmislek
- S kakšnimi težavami se še soočajo slepi?
- Kje lahko pri nas dobimo knjige, prilagojene slepim?
- Kako je v Sloveniji poskrbljeno za izobraževanje slepih?