SandraKaj vpliva na to, ali se želimo cepiti? Kdo zaupa znanosti, kdo vanjo dvomi?
Na ta vprašanja je skušala odgovoriti ekipa študentov medicine Univerze v Mariboru in raziskovalcev s treh drugih institucij, ki so se povezali prek Covid-19 Sledilnika.
Analizirali so podatke ankete o odnosu do cepljenja. Izpolnilo jo je več kot 12.000 ljud.
Cepljenju so najbolj naklonjeni zdravniki in študenti medicine ter starejši. Starejši kot je človek, bolj verjetno je, da se bo cepil.
Cepiti se namerava manj mlajših oseb, saj se počutijo zdravi in mislijo, da cepiva ne potrebujejo. Razložiti jim je treba, da s cepljenjem ne ščitijo samo sebe, ampak tudi ljudi okrog sebe.
Ana Slavec
Delež tistih, ki so rekli, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili, ni dovolj velik, da bi dosegli čredno imunost.
»Naša raziskava je pokazala, da večina še vedno zaupa zdravstvenim strokovnjakom, zato bi morali ti informacije o cepivih sporočati usklajeno,« svetujeta dr. Ana Slavec in Luka Petravić.
Samo tako se bo za cepljenje odločilo čim več ljudi, saj morajo cepivu zaupati in verjeti, da deluje.
V raziskavi je sodelovalo veliko ljudi, ki bolj kot uradnim virom zaupajo informacijam, ki jih najdejo na različnih spletnih straneh. Pri teh gre za poenostavljene razlage, ki jim je lahko verjeti. Resnica je veliko bolj zapletena. Za zdravstveno stroko je izziv, kako dejstva razložiti čim bolj preprosto, a pošteno in odkrito, brez zavajanja. Pri tem ji lahko pomagajo medijski strokovnjaki in psihologi.
Luka Petravić
V poplavi informacij je težko najti zanesljive informacije. Posebna težava je neozaveščenost starejših generacij o lažnih novicah, saj pogosto ne opazijo, da jih nekdo »heca«.
Pomagamo si lahko z uradnimi viri, kot sta NIJZ in PubMed, pa tudi s stranjo Varni na netu.
Slovarček
Čredna imunost pomeni posredno zaščito pred nalezljivimi boleznimi, ki nastane, kadar je velik delež prebivalstva imun na okužbo.
Mateja
MVI
