Kdaj lahko rečemo, da je nekdo debel?
Na to vprašanje težko odgovorijo tudi zdravniki.
Debelost pogosto obravnavamo kot bolezen. Takrat ji pravimo klinična debelost.
To je stanje, pri katerem odvečna telesna maščoba škoduje našim tkivom, organom ali sposobnosti opravljanja vsakodnevnih nalog.
Do zdaj so se zdravniki pri njenem prepoznavanju zanašali predvsem na indeks telesne mase.
Vendar je ta meritev pomanjkljiva, saj ne upošteva količine maščobe in mišic, ki prispevajo k teži.
Ko govorimo o debelosti, ni največji problem njena opredelitev.
Problematične so predvsem njene posledice.
Čezmerna telesna teža in debelost sta dejavnika tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.
Najpogosteje nastanejo srčno-žilne bolezni, srčni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen, nekatere vrste raka, bolezni dihal, težave s sklepi, povišan krvni sladkor in holesterol.

Trpi tudi posameznikovo duševno zdravje. Pojavijo se lahko depresija, nizka samopodoba in motnje hranjenja.
Debelost je nevarna tudi pri otrocih in mladostnikih, saj obstaja veliko tveganje, da se bo prenesla v odraslo dobo. Zato bo pri njih več kroničnih bolezni, presnovnih motenj ter psiholoških in socialnih težav.
Samo Belavič Pučnik, NIJZ
V letu 2016 je po podatkih NIJZ za čezmerno težo ali debelostjo trpel skoraj vsak tretji otrok.
Po oceni strokovnjakov je v Sloveniji debelih že 400.000 ljudi, kar je 20 odstotkov odraslih, otrok in mladostnikov.
Ob tem je še 800.000 oseb s čezmerno težo.
Kaj si misliš o teh številkah?
Slovarček
Indeks telesne mase (ITM) je definiran kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih.
Čezmerna telesna teža pomeni, da ima oseba večjo težo od priporočene, vendar še ne presega praga debelosti.
Kronična bolezen je stanje, ki traja dlje časa in se ga ne da popolnoma pozdraviti.
Za razmislek
- Veš, kje se skrivajo vzroki za debelost?
- Kakšne so tvoje prehranjevalne navade?
- Kaj je debelilno okolje?
