Družin je veliko in med seboj se zelo razlikujejo.
V enih se dobro razumejo, v drugih manj. V enih imajo enega otroka, v drugih tudi pet ali več. Eni otroci imajo dve mami, drugi dva očeta. V enih družinah ob otroku živi samo en starš, v drugih še stari starši.
»Najbolj pomembno je, da družina za otroke pomeni zavetje, varnost in takšno okolje, v katerem se dobro počutijo, v katerem je dovolj priložnosti za igro, smeh, dobro voljo in iskren pogovor. V času epidemije se družine soočajo tudi s številnimi težavami. Upam, da jih rešujejo strpno in na tak način, da to družinske člane le še bolj poveže,« pravi Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Generalna skupščina OZN je leta 1994 razglasila 15. maj za mednarodni dan družin.
Ta dan ima vsako leto osrednjo temo – letošnja je »Družine v razvoju: 25 let Københavnske deklaracije in 25 let Pekinške deklaracije«.
Københavnska deklaracija je družino prepoznala kot osnovno enoto družbe. Države se z njo zavezujejo, da bodo prispevale k zmanjševanju revščine, k izboljšanju ravnovesja med službenim in družinskim časom, okrepile pa bodo tudi solidarnost med generacijami. Pomemben del deklaracije pa je prav opozorilo, da so oblike družin v različnih družbah različne.

V času epidemije novega koronavirusa so družine nosile veliko breme, obenem so bile odgovorne, da so odnosi med družinskimi člani ostali zdravi in nepoškodovani, pravijo v ZPMS.
A zaradi velikih obremenitev, tako psihičnih kot materialnih, mnoge družine težav in pritiskov niso zmogle reševati konstruktivno, dodajajo.
V tem času je veliko otrok občutilo osamljenost, strah, celo depresijo. Svetovalci na TOM telefonu so med epidemijo prejeli veliko klicev, v katerih so otroci izrazili svoje stiske zaradi epidemije novega koronavirusa.
Epidemija je razlike med otroki poglobila, opozarjajo v ZPMS.
Kako bo na družine vplivalo dejstvo, da bo prihodnji teden veliko otrok ostalo doma, starši pa bodo morali v službo, ne ve nihče.