O vojnah vemo veliko premalo.
Tistim, ki smo daleč od bojišč, besede ali podobe ne morejo predstaviti trpljenja prebivalcev na vojnih območjih.
»Ali sploh vemo, da v vojni umirajo ljudje,« se je med prvo svetovno vojno spraševala ena prvih vojnih dopisnic v monarhiji, avstrijska Judinja Alice Schalek.
Tudi na slovenskih tleh so divjale vojne. Med najhujšimi spopadi so bili tisti, ki so pred stotimi leti potekali v dolini Soče – od gore Rombon do izliva reke Soče v Tržaški zaliv.
Takrat sta se spopadli vojski Avstro-Ogrske in Italije.
Boji so se začeli maja leta 1915 in končali oktobra 1917, ko se je zgodil čudež pri Kobaridu, kot so poimenovali 12. soško bitko, s katero so se končali boji v Posočju. Posebnost spopadov je bila, da so potekali na razgibanem območju: v gorskem ter hribovskem svetu in na ravnici.
Ob stoletnici velike vojne so kustosi v različnih krajih poskušali z množico člankov, razstav in filmov obiskovalcem predstaviti celovito podobo svetovne vojne.
V Kobariškem muzeju so uredili razstavo, s katero prikazujejo trpljenje vojakov in domačinov, ki so se po spopadih vrnili v porušene domove. Otroci, ki jo obiščejo, razumejo in sočustvujejo z mladimi fanti, ki so se znašli v vojni vihri. »Nekateri se kasneje vrnejo v muzej tudi kot odrasli in opažamo, da šele takrat dojamejo vse razsežnosti vojne,« pripoveduje kustos Kobariškega muzeja Boštjan Lužnik.
Z razstavo želijo doseči, da se grozote v dolini nikoli več ne bi ponovile. »Vztrajati moramo pri tem, da živimo v miru in složnosti z vsemi ljudmi, ne glede na to, od kod prihajajo.«
Slovarček
Razsežnost vojne pomeni vse njene plati, posledice in vplive.
Za razmislek
- Ali se danes zavedamo, kako je živeti v miru?
- Kaj lahko najbolje predstavi, zakaj je mir dragocenost?
- Si že obiskal obeležje kakšne vojne?