Černobilska nesreča trideset let pozneje

Vaši starši so bili približno toliko stari, kot ste vi danes, ko se je zgodilo.

Najprej so slišali, da ne smejo jesti solate. Potem, da je nad Evropo oblak radioaktivnega prahu.

In nato, čez tri ali štiri dni, so izvedeli, kaj se je zgodilo.

V Černobilu je eksplodirala jedrska elektrarna.

Za Černobil, Ukrajino in verjetno tudi za jedrsko energijo do tedaj marsikdo še ni slišal.

Od 26. aprila 1986 je vsakdo vedel, kaj je Černobil, da leži v Ukrajini in da so jedrske elektrarne zelo nevarne.

Trideset let pozneje se bolje zavedamo, kako neznansko velika tragedija se je zgodila.

Kontaminirana so bila ogromna območja Ukrajine, Belorusije in Rusije, radioaktivni delci pa so prepotovali tako rekoč ves svet. Zaradi nesreče so evakuirali 300.000 ljudi.

O Černobilu so pisali knjige in posneli filme, a besede in podobe težko predstavijo razsežnosti dogodka.

Beloruska novinarka in pisateljica Svetlana Aleksijevič je lanska dobitnica Nobelove nagrade za književnost. V slovenščino imamo prevedeno prav njeno knjigo Černobilska molitev. Iz nje je tudi ta odlomek:

Zaobjeti si prizadevam življenje duše. Življenje navadnega dne navadnih ljudi. Tu je namreč vse neobičajno. /…/ Kolikokrat je umetnost že ponavljala apokalipso, eksperimentirala z najrazličnejšimi tehnikami konca sveta, toda danes nam je popolnoma jasno, da je življenje še veliko bolj fantastično.«

»Vojne se prej ali slej končajo. Preživeli se vrnejo. Življenje gre naprej in najde svojo perspektivo. Na območju jedrskega opustošenja ni tako,« pa je v Delu zapisal novinar Boštjan Videmšek.

Slovarček

Kontaminirati pomeni onesnažiti oziroma okužiti.

Evakuirati pomeni preseliti ljudi z območja, ki je ogroženo zaradi naravne ali kakšne druge nesreče. Mnogo ljudi z območja Černobila svojih domov ni želelo zapustiti.

Za razmislek

1. Kakšne vrste elektrarn poznaš?
2. Katere so po tvojem najbolj nevarne?
3. Kaj lahko ljudje naredimo, da bomo potrebovali manj elektrarn?