Te dni lahko opazuješ nepokošene travnike. Ali veš, zakaj je tako?
Ponekod, denimo v ljubljanskem parku Tivoli, posebne table oznanjajo, da jih bodo pokosili, ko se bodo čebelice najedle.
Te prav jutri praznujejo tudi svoj dan.
»Te dni tako razpravljamo o rešitvah za obstoj in krepitev številčnosti čebel ter drugih opraševalcev,« pravi Lidija Senič iz Čebelarske zveze Slovenije.
Predvsem mladim želijo predstaviti pomembnost opraševalcev, njihove zaščite in jih naučiti veščin čebelarjenja.
»Čebele in drugi opraševalci skrbijo za biotsko raznovrstnost, so kazalniki čistosti okolja, z njihovo pomočjo pa si lahko prizadevamo za zmanjševanje lakote,« dodaja Lidija Senič.
»Skrbijo namreč za opraševanje žužkocvetnih rastlin, kar je povezano s pridelavo hrane.«
Čebele so ogrožene, saj globalno segrevanje, onesnaževanje okolja in intenzivno kmetijstvo omejujejo njihove vire hrane in jih spravljajo v stres.
V Sloveniji imamo tudi avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica), ki slovi kot delovna in odporna žival z odličnim smislom za orientacijo.
Na splošno čebele veljajo za izjemno pametne živali. Še posebej značilen je čebelji ples, s katerim si med seboj sporočajo, kje se nahaja vir hrane, pri tem pa se orientirajo glede na položaj Sonca.
Svetovni dan čebel bodo letos obeležili tudi na Prvem programu Radia Slovenija. V oddaji Lahko noč, otroci! med 16. in 22. majem zvočno uprizarjajo nove zgodbe iz knjižne zbirke Čebelica. Cikel bo posvečen Eli Peroci ob 100. obletnici njenega rojstva.
Slovarček
Avtohtona vrsta živi le na določenem geografskem območju.
Za razmislek
- Te je kdaj pičila čebela?
- Zakaj je pomembno opraševanje?
- Poznaš še kakšno slovensko avtohtono vrsto?