Časoris
Za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb, bi morali po izračunih dvig temperature do konca stoletja omejiti na največ 1,5 stopinje Celzija. Vir: Adobe Stock
Za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb bi morali po izračunih dvig temperature do konca stoletja omejiti na največ 1,5 stopinje Celzija. Vir: Adobe Stock

Če bi vsak živel, kot živi povprečni Slovenec, bi potrebovali skoraj tri planete

Epidemija je lani večkrat zaustavila tudi obratovanje industrije.

A to žal ni izboljšalo podnebne slike, kaže poročilo Združenih narodov. Celo nasprotno: leto 2020 je bilo eno od treh najtoplejših, odkar merijo temperaturo.

Vseeno imamo na današnji svetovni dan Zemlje razlog za optimizem. Evropski parlament in države članice EU so se po več mesecih dogovorile o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Zdaj morajo dogovor le še potrditi.

Podnebne spremembe so naša stalnica. Nujno jih moramo upočasniti. Če ne, nas bodo nevarni vremenski pojavi spremljali vse pogosteje.

Če bi vsak človek na tem planetu živel, kot živi povprečni Slovenec, bi potrebovali skoraj tri planete. V času epidemije smo spremenili navade, nekateri so bili več na zraku, drugi več za računalniki. Pokazalo se je, kako pomembna je energija, ki priteka v naše domove. Pomembno je, da z njo varčujemo.

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus

Pomembno je tudi, odkod prihaja energija, zato otrokom svetuje, da starše vprašate, ali prihaja iz naravi prijaznih virov.

Kaj se je še spremenilo v zadnjem letu?

Uporabljamo več plastike in embalaže, kar se kaže v več odpadkih. Naravne vire tako namreč uporabljamo za izdelke, ki jih takoj zavržemo, opozarja okoljevarstvenica.

Lahko se pridružimo obstoječim pobudam za trajnostno prihodnost. Vir: Adobe Stock
Lahko se pridružimo obstoječim pobudam za trajnostno prihodnost. Vir: Adobe Stock

Do okolja smo lahko prijazni tudi, če v šolo hodimo peš, s kolesom, rolerji, skejtom.

Ali če jemo sezonsko, svežo in ekološko hrano, ki ima čim manj embalaže.

»Mladi imate ogromno moč. Protesti, ulične akcije, pozivi politikom. Organiziranje krožkov na šolah, delovanje v mladinskih centrih, lastne čistilne akcije. In prepričevanje odraslih, da gre za vašo prihodnost. Zahtevajte spoštovanje okolja tudi za prihodnje generacije,« še svetuje Živa Kavka Gobbo.

Za razmislek

  1. Kaj se o podnebnih spremembah učite v šoli?
  2. Ali je epidemija na kakšen način koristila okolju?
  3. Si se kdaj udeležil shodov mladih za podnebno pravičnost?

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.