Ali Slovenija res ne bo več nastopila na Evroviziji?
So v Braziliji res ujeli orjaško anakondo?
Ali so kitajski bankirji res kupili sliko iz golobjih kakcev?
V času, ko se lažne novice množijo, medijska pismenost postaja vse bolj pomembna. Otroci in tudi odrasli v poplavi informacij lažnih novic ne prepoznamo.
Ne vemo, kateri mediji so verodostojni, niti kako to ugotoviti. Prav tako ne vemo, katerim informacijam lahko verjamemo.
Zanemarjanje medijskega opismenjevanja nas lahko potisne v naročje tistih, ki ustvarjajo interesna, politična, populistična, celo sovražna sporočila prek družbenih omrežij, saj nimamo kažipota, komu gre zaupati.
A lažne novice niso edina nevarnost. Vse pogostejše je tudi sramotenje novinarjev, zaradi katerega jim mnogi ne zaupajo več.
»Živimo v časih, ko je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobnih demokratičnih družb. Da bi sredi Evrope ubijali novinarje, se je nekoč zdelo nepredstavljivo. Danes je to realnost,,« menijo v Društvu novinarjev Slovenije.
V poslanici ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev so še zapisali, da sovražnost političnih voditeljev do novinarjev ni več omejena le na avtoritarne države v bližnji evropski soseščini, ampak je postala stalna praksa držav, ki veljajo za demokratične.
Slovenija pri tem ni izjema. »V naši državi se že več let načrtno ustvarja klima sovraštva do medijev in novinarjev,« menijo v DNS.
Z nenehnim blatenjem medijev in posameznih novinarjev želijo v očeh javnosti načeti njihovo verodostojnost in jih s tem uničiti.
»Če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti – svoboda.«

Slovarček
Demokracija je politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov.
Za razmislek
- Zakaj je demokracija povezana s svobodo?
- Zakaj je treba varovati svobodo medijev?
- Zakaj nekateri politiki blatijo medije in novinarje?