Božič, hanuka in bajram

Ne praznujemo vsi istih praznikov.

Kristjani na primer praznujemo božič, Judje praznik luči oziroma hanuko, muslimani pa bajram.

Ampak božič je praznik in na tisti dan nam ni treba v šolo ali službo, hanuka in bajram pa to nista.

Zato je pripadnik islamske skupnosti na ustavno sodišče naslovil pobudo, naj presodi, ali je zakon o praznikih in dela prostih dnevih v skladu z ustavo.

Upošteval naj bi le krščanske praznike, ne pa tudi tudi praznikov drugih verskih skupnosti. S tem naj bi pripadnike drugih verskih skupnosti diskriminiral in jim onemogočal uresničevanje pravice do veroizpovedi.

Ustavni sodniki so soglasno presodili, da ni tako.

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih razlikuje med prazniki in dela prostimi dnevi. Verski prazniki so dela prosti dnevi, ker izražajo tradicionalno sprejete vrednote, zgodovinsko povezane z življenjem na območju sedanje države.

Namenjeni so praznovanju posameznikov, država pa je iz teh praznovanj izključena. Obeležuje le praznike, ne glede na to, ali so dela prosti dnevi, ugotavlja ustavno sodišče.

Bajram, pravoslavni božič in hanuka bodo verniki še naprej lahko slavili le v svojem prostem času.

Slovarček

Ustava je najpomembnejši zakon v državi, ki posebej veliko pozornosti namenja varstvu človekovih pravic, med katero sodi tudi pravica do svobode veroizpovedi.

Za razmislek

1. V čem se poleg praznikov še razlikujejo verniki?
2. Kako pa se razlikujejo tisti, ki verujejo, in tisti, ki ne verujejo?
3. Kateri prazniki so državni?