Benetke, ena največjih turističnih znamenitosti na svetu, so znova v središču svetovne pozornosti. Tokrat ne zaradi rekordnega števila obiskovalcev, temveč zaradi rekordnih poplav. Tri četrtine mesta je pod vodo.
Na slovitem Trgu svetega Marka je bilo vode do kolen, cerkev svetega Marka pa je poplavilo šestič v njeni 1200-letni zgodovini. Od tega so jo štiri poplave opustošile v zadnjih 20 letih! Kako je to mogoče?
Hude poplave so neposredna posledica podnebnih sprememb, je prepričan beneški župan Luigi Brugnaro. Poplavna voda, ki je segala kar 1,87 metra visoko, bo v mestu pustila trajen pečat, je še zapisal na Twitterju.
Za visoko vodo v Benetkah je kriva kombinacija visoke plime in neurja, ki ga je prinesel jugo, pojasnjujejo meteorologi. Včerajšnja je bila druga najvišja zabeležena v zgodovini mesta. Benetke so bile poplavljene tudi lani.
Čeprav s podnebnimi spremembami ne moremo povezati samo enega dogodka, so vse pogostejše poplave razlog za zaskrbljenost. Benetke so še posebej na udaru, saj se pogrezajo, morska gladina svetovnih morij pa se dviga.
Morje je v torek zvečer poplavilo tudi Koper, Izolo in Piran. Neuradno naj bi šlo za drugo največjo plimo v zadnjih 50 letih.
Huda neurja so divjala tudi v hrvaški Istri in Dalmaciji. V Dubrovniku so izmerili rekordni val, visok 10,87 metra.
V Avstraliji pa od minulega petka divja 150 požarov.
Požari v avstralskih prostranstvih, rečejo jim bush fires, so v tem letnem času običajna nevšečnost. A zaradi bolj vročega in sušnega podnebja so vse pogostejši in močnejši.
Slovarček
Jugo je topel in vlažen veter, ki piha na Jadranu z jugovzhoda.
Plima je največja raven vodne gladine v morju. Najnižja raven se imenuje oseka. V Jadranskem morju je največja razlika med plimo in oseko 60 centimetrov.
Za razmislek
- Katere so največje znamenitosti Benetk?
- Kako podnebne spremembe vplivajo na naše življenje?
- Kako se lahko zavarujemo pred poplavami?