Beneški karneval, kurentovanje in pust

Ponekod po Sloveniji že odmeva pokanje bičev, ki naznanja, da so kurenti prišli v vas.

Toda kurentovanje se čisto zares začne šele jutri s povorko, ki velja za prava pašo za oči.

Po krofih bo najverjetneje zadišalo šele prihodnji četrtek, pustni teden pa se bo čisto zares pričel v soboto, 2. marca.

A ker je čas, ko se prelevimo v maškare, zelo zabaven in tudi malce skrivnosten, je v različnih državah različno dolg. V Benetkah so se maske pojavile že minulo soboto.

Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094. Skoraj dvesto let kasneje je beneški senat razglasil, da se pust praznuje zadnji dan pred postom, in tako določili beneški karneval kot javni praznik.

Tradicionalne beneške maske, ki so običajno tudi zelo razkošne, stanejo lahko tudi več tisoč evrov.

A po nenapisanem pravilu si Benečani in obiskovalci karnevala ne smejo dvakrat nadeti iste maske, zato si lahko tradicionalne maske privoščijo le premožnejši.

Osrednja tema letošnjega karnevala je 50. obletnica, odkar je človeška noga prvič stopila na luno.

Praznovanje pusta sicer sega daleč v predkrščansko dobo.

V naše kraje so ga prinesli Rimljani, ki so prihod pomladi počastili s šemljenjem.

Poleg ptujskega Kurentovanja je pri nas najbolj znana pustna prireditev Cerkljanska laufarija.

Kurentovanje pa je bilo pred tremi leti celo vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ta zajema običaje, ki jih prenašamo iz roda v rod in so del zgodovine naroda.

Slovarček

Predkrščanska doba je čas pred katoliškim verovanjem.

Pogan je pripadnik vere, ki ne veruje v Kristusa.

V 13. stoletju so senat sestavljali patriarhi. To so bili moški, običajno najvišji cerkveni dostojanstveniki.

Za razmislek

1. Kaj pomeni, da je nekaj paša za oči?
2. Kako praznuješ pust?
3. Kaj meniš o novih običajih, ki so podobni tradicionalnim, kot je na primer noč čarovnic? Tudi tedaj si mnogi nadenejo maske.