V Slovenijo iz Sirije, Afganistana in Iraka prihaja veliko odraslih in otrok, ki bežijo pred vojno ali revščino.
Na poti so že nekaj tednov, celo mesecev. Potujejo z ladjo, vlaki, avtobusi in veliko pešačijo. Pogosto spijo pod milim nebom.
Številni Slovenci jim poskušajo pomagati, tako da zanje zbirajo suho hrano, milo, zobno pasto in ščetke, brisače, higienske vložke, plenice za otroke, vlažilne robčke, manjše šotore, ležalke in podloge. Nekateri prispevajo denar, drugi prevajajo iz tujega jezika v slovenščino.
Bežijo, ker v svoji domovini niso varni in ker ne morejo nič narediti, da bi bili. Zato iščejo možnosti, da sebi in otrokom zagotovijo varno prihodnost.
Mnogi med njimi imajo poklic. So električarji, nogometni trenerji ali farmacevti, a ne morejo delati, ker so mesta, iz katerih prihajajo, porušena. Drugi bi radi študirali.
V Evropi bi nekateri lahko našli delo. V številnih državah je vse več starejših prebivalcev in mlade iz drugih držav potrebujejo; že zato, da bodo skrbeli za starejše.
Življenje beguncev ni pravo življenje, ampak životarjenje. Radi bi delali, pa za to nimajo vsi priložnosti. Marsikje dobijo streho nad glavo in tri obroke na dan in za to so hvaležni. To je veliko, a tudi zelo malo za človeka, ki bi rad delal in sam preživljal družino.
Otroci potrebujejo tudi igračko in knjigo, da pozabijo na stisko. Potrebujejo družbo otrok. Možnost, da se šolajo. Občutek normalnosti in vsakdanjosti.
Vsi mi pa potrebujemo zavest, da je vsak od nas lahko nekoč begunec.
Slovarček
Pod milim nebom pomeni, da spijo na prostem, brez strehe nad glavo.
Za razmislek
- Kaj lahko narediš za otroke, ki so prišli v Slovenijo?
- Zakaj je dobro govoriti tuje jezike?
- Ali imate na šoli krožke, kot je Spoznavanje otrok sveta? Kaj počnete pri tem krožku?
Za starše in učitelje