Babica v šolskih klopeh

Test se mi ni zdel težak, je dejala Kutijama iz indijske zvezne države Kerala, ko je izvedela, da je dobila kar 89 od 100 točk.

Toda njen uspeh je bil malce večji od tvojega, ko dobiš petico. Pravzaprav precej večji! Kutijama je namreč stara 104 leta.

In to še ni vse: šele pred kratkim se je naučila pisati in brati.

Zgodba babice iz Kerale, ki jo je v svet ponesel BBC, je zelo zanimiva.

Kot deklica si je vedno želela sedeti v šolskih klopeh. Toda starši je niso nikoli poslali v šolo. Pri šestnajstih letih so jo poročili in nato sta skrb za družino in delo doma in na polju pokopala njene sanje.

Uresničila jih je skoraj sto let kasneje, ko se je pred letom dni pridružila vladnemu programu za opismenjevanje odraslih.

Zaradi odličnega uspeha na testu pismenosti je gospa Kutijama postala medijska novica po vsem svetu. Toda njena zgodba je le ena izmed podobnih zgodb številnih žensk v revnejših državah. Deklice so pogosto prikrajšane za šolanje. Ostati morajo doma in pomagati pri gospodinjskih opravilih.

A na srečo pismenost deklet in žensk narašča. V večini držav je šolanje obvezno, ni pa povsod brezplačno. Tudi starši po vsem svetu se zavedajo pomena izobrazbe za svoje otroke. Čeprav živi družina v pomanjkanju, si prizadevajo, da bi tako hčere kot sinovi dobili čim boljšo izobrazbo.  

Še vedno je na svetu nepismenih najmanj 773 milijonov ljudi. Zaradi tega se soočajo s številnimi težavami. Dobijo le najslabše plačane službe. Izključeni so iz številnih dejavnosti v svoji skupnosti in iz političnega odločanja v svoji državi.

Slovarček

Pismenost je sposobnost pisanja in branja.

Za razmislek

1. Kaj bi najbolj pogrešala, če ne bi znala brati in pisati?
2. Ali veš, da v Afganistanu deklice težko pridejo do izobrazbe?
3. Katere pravice so pomembne za enakopravnost žensk?