Novinarji pomagajo ljudem izvedeti resnico o dogodkih, ki se dogajajo okrog njih.
Poročajo, postavljajo vprašanja pomembnim ljudem in pripovedujejo zgodbe, ki jih drugje ne bi slišali.
Pomembno je, da vse to lahko počnejo svobodno.
To pomeni, da lahko opravljajo svoje delo brez vmešavanja države, političnih pritiskov ali drugih vplivnih interesov.
Nekaterim to ni prav, zato želijo medije in novinarje ustaviti ali nanje vplivati.
V nekaterih državah jih preganjajo, mnogim grozijo tudi s smrtjo.
Vsako leto 3. maja zaznamujemo svetovni dan svobode tiska: tega je leta 1993 na Unescovo pobudo razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.
A mediji niso svobodni povsod po svetu.
To resno ogroža demokracijo, človekove pravice in pravico javnosti do obveščenosti.
Organizacija Novinarji brez meja vsako leto objavi lestvico medijske svobode.
Najvišje na njej so v Evropi skandinavske države: Norveška, Danska in Švedska. Najmanj svobode pa imajo novinarji v Afganistanu in Siriji.
Slovenija ima v ustavi jasno zapisano pravico do svobode izražanja.
A tudi pri nas nekateri novinarji vedno težje opravljajo svoje delo. Nekatere novinarje tiskanih medijev pa so letos odpustili.
Da je svobodno poročanje novinarjev pomembno za ljudi in demokracijo, se zavedate tudi mladi.
Če ne bomo spremljali svobodnih medijev in novinarjev, ki v njih objavljajo, bomo pač izvedeli samo tisto, kar bo nekdo želel, da izvemo, ne pa tistega, kar bi morali vedeti.
Jan Petrovčič, Časorisov mladi novinar
Novinarje močno ogrožajo tudi vojne.
Poročanje z vojnih območij je v zadnjih letih najbolj nevarno za palestinske novinarje, ki delajo na območju Gaze.
Tistim, ki so izgubili življenje med poročanjem o vojni, je posvečena tudi posebna razstava, ki si jo lahko ogledaš v drugi polovici maja.
Slovarček
Ustava je temeljni zakon države.
Za razmislek
- Zakaj pravimo, da so svobodni mediji temelj demokracije?
- Zakaj so lažne informacije lahko škodljive?
- Katere medije spremljaš?
