Ali bi otroci res morali znati dva, celo tri tuje jezike?

Kaj naj otrokom da šola v prihodnosti?

To vprašanje si strokovnjaki pogosto zastavijo. Ustanovili so celo posebno skupino, ki naj bi poiskala čim več smiselnih odgovorov.

A ni šlo enostavno. Ker se niso strinjali, so jo nekateri zapustili.

Kako o predlaganih spremembah razmišlja učiteljica leta 2023 Jožica Frigelj?

Ali pristojni mislijo na otroke, ko načrtujejo spremembe v osnovni šoli?

Vtis je, da se prenova pripravlja zato, ker je od zadnje minilo že krepko več kot 10 let, v tujini pa se to počne na štiri leta.

Otroci so pri nas v drugem ali celo tretjem planu.

Marsikdo je pozabil, da je šola zaradi otrok in za otroke.

Ali uvajanje drugega – in s tem v krajih ob meji celo tretjega – tujega jezika upošteva zmožnosti in potrebe otrok?

Vsi otroci zagotovo ne potrebujejo drugega tujega jezika.

Učenje tujih jezikov je dovolj dobro urejeno z izbirnim predmetom. Učijo se ga tisti, ki to želijo oziroma to želijo njihovi starši.

Učni načrt, ki je učiteljeva obveza, predpisuje standarde znanja na več področjih.

Slovnica je pomembna na uporabni ravni. Verjetno pa bi jo bilo v osnovni šoli smiselno omejiti le na tri osnovne čase (sedanjik, prihodnjik, preteklik).

Bralno razumevanje in pisno sporočanje sta enakovredna govornemu sporazumevanju.

Katere so ključne stvari, ki bi se morale zgoditi, da bi bila šola boljša?

• Vitki učni načrti, ki bi omogočali učitelju dovolj časa za utrjevanje in za različne oziroma bolj zanimive učne pristope.

• Vertikalna in horizontalna medpredmetna povezanost (razumen predmetnik), da otroci lahko začutijo in sprevidijo uporabnost znanj v resničnem življenju.

• Učitelji, ki jim je mar za učence, in učenci, ki jim je mar za znanje.

• Starši, ki vidijo otroka in ne le ocene.

• Družba, ki zaupa učiteljem.

Za razmislek

1. Koliko tujih jezikov se učiš?
2. Kako dobro ti gre angleščina?
3. Katero znanje ti manjka v osnovni šoli?